Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

Kaj je rasizem in kako ga prepoznamo? Kako se z njim spopadamo v Sloveniji?

Slovenski etnografski muzej je muzej "o ljudeh, za ljudi", je kulturno stičišče in srečevališče, prostor dialoga in izmenjav med različnimi kulturami. V muzeju so doslej s številnimi razstavami, projekti in dogodki prispevali k medkulturnemu razumevanju in strpnosti. Takšna prizadevanja nadaljujejo v evropskem projektu Taking Care – Etnografski in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi, v katerem si skupaj z dvanajstimi evropskimi etnografskimi muzeji in muzeji svetovnih kultur prizadevajo za krepitev vloge muzeja kot prostora skrbi za planet in pravičnejšo prihodnost vseh ljudi.

"V sklopu projekta smo pripravili cikel pogovorov o rasizmu, s katerim želimo nasloviti vprašanje vloge znanosti, muzejev, medijev in izobraževanja pri vzpostavljanju in krepitvi rasističnih idej, predvsem pa poudariti njihovo vlogo pri protirasističnem delovanju in spodbujanju solidarnosti, pravičnosti in enakosti. In rasistične ideje, ki so se skozi zgodovino samo še krepile, pa so pomembno vplivale na politično razmišljanje današnjega časa, in to je ena pomembnejših stvari, na katero moramo opozoriti," pove kustosinja v Slovenskem etnografskem muzeju Tina Palaič.

V Sloveniji na 33 osnovnih šolah romskim učencem pomaga 27 romskih pomočnikov. Ti so neprecenljiva vez med učenci, učitelji in starši. Zlasti med epidemijo je njihova vloga še toliko pomembnejša, saj je pouk na daljavo za marsikatero romsko družino velik zalogaj. Zato imajo romski pomočniki v tem času še toliko več prošenj za pomoč, da pri učencih ne bi nastale prevelike vrzeli pri usvajanju snovi.

"Največ pomoči potrebujejo predvsem starši otrok na višji stopnji. Motivacija je upadla pri vseh učencih, ne samo pri romskih. Razumevanje snovi je težje, za usvojitev znanja potrebujejo več časa. Zato je v teh časih na voljo učencem praktično ves dan," dodaja romska pomočnica Samira Horvat, ki pomaga romskim otrokom na drugi murskosoboški devetletki.

Mudili smo se še v občini Kuzma, ki leži na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, v samem srcu Goričkega, na tromeji Slovenije, Madžarske in Avstrije. V občini Kuzma živi približno sto Romov, kar predstavlja šest odstotkov prebivalstva v občini. Živijo v treh zaselkih, Doliču, Gornjih Slavečih in Kuzmi.

"Romi v občini niso bili nikoli zapostavljeni, dobijo vse, kar dobijo tudi drugi občani. Dejavnosti lokalne in romske skupnosti so usmerjene predvsem v zagotovitev osnovnega izobraževanja za romsko prebivalstvo, v programe socializacije in v izboljšanje bivalnih razmer," pravi župan občine Kuzma Jožef Škalič.

Sandi Horvat