Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Sonetni venec prvič med bralci, pobudnik letalskega reševanja v slovenskih gorah, pesmi polne humorja, red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pennsylvaniji
Najbolj umetniško in hkrati tematsko vsestransko delo pesnika Franceta Prešerna je “Sonetni venec”. Arhitektonsko strogo povezani kompoziciji petnajstih sonetov z magistralom je dodan še akrostih: Primicovi Julji. Sonetni venec pomeni ne le vrh slovenske ljubezenske poezije, ampak tudi zraščanje pesnikove ljubezenske izpovedi do Primičeve Julije z njegovo ljubeznijo do nesvobodne in zatirane domovine ter z bolečino zaradi tisočletnega suženjstva in vladavine tujih gospodarjev na slovenski zemlji. Prešernov “Sonetni venec” je bil prvič objavljen leta 1834 kot posebna priloga lista “Illyrisches Blatt”.
Gospodarstvenik in planinec Albin Vengust se je izučil za ključavničarja in se zaposlil v tovarni Remec, v poznejšem podjetju Stol v Kamniku. Leta 1941 se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in pozneje postal načelnik odseka tehnike na Gorenjskem ter oddelka za zaščito naroda pri 9. korpusu za Primorsko. Po vojni je bil načelnik odseka republiškega sekretariata za notranje zadeve, leta 1958 pa je postal direktor Telekomunikacij. Pozneje je bil zaslužen za združitev elektrotehničnih tovarn v podjetje Iskra. V Papirnici Vevče je obnovil obrat za izdelavo akvarelnih in grafičnih papirjev in uvedel izdelavo kakovostnih papirjev za umetniške izdaje. Leta 1978 je postal predsednik izvršnega sveta Skupščine Ljubljana in omogočil številne spomeniškovarstvene posege. Bil je tudi dejaven gorski reševalec, kot načelnik Gorske reševalne službe Slovenije pa je leta 1965 uvedel letalsko reševanje v gorah. Za svoje delo je leta 2000 prejel častni znak svobode Republike Slovenije. Albin Vengust se je rodil na današnji dan pred sto leti na Duplíci pri Kamniku.
Pesnica Meta Rainer je leta 1932 končala učiteljišče v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bila zaprta in izgnana, po njej pa je diplomirala na višji pedagoški šoli in bila do upokojitve predmetna učiteljica. Njene mladinske pesmi so bile polne humorja, v njih je bila izrazita predstavnost otroške igre in živali. Pesnica Meta Rainer, rodila se je leta 1904 na Ptujski gori, je sodelovala tudi pri humoristično-satiričnem listu “Pavliha”.
23. februarja leta 1945 so Američani s hudimi izgubami osvojili pacifiški otok Iwo Jima. Med junaki te bitke, ene najhujših v svetovni zgodovini vojskovanja, je bil tudi ameriški marinec slovenskega rodu John Hribar, sicer rudar iz mesta Krayn v zvezni državi Pennsylvania. Hribarja, ki je bil v zaključnih vojaških operacijah na Iwo Jimi huje ranjen, je marca 1945 ameriški predsednik Roosevelt odlikoval z enim najvišjih vojaških odlikovanj – redom škrlatnega srca.
