Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Sedem desetletij Slovenskega planinskega društva v Patagoniji, začetnik naše enigmatike, od političnega zapornika do poslovneža, lirične operne vloge
Leta 1888 se je v Sovodnju na Goriškem rodil ugankar Peter Budkovič. Bil je duhovnik v Zgoniku in prvi, ki se je na Slovenskem začel načrtno ukvarjati z enigmatiko; štejemo ga za »očeta slovenske enigmatike«. Sestavil je prve slovenske rebuse, ki ji je imenoval »podobnice«, in kriptograme ali »skrivalnice«. Leta 1925 je sestavil prvo slovensko križanko in jo imenoval »križanica«. Še isto leto jo je s psevdonimom Domen Zgonik objavil v ugankarski prilogi majske številke mesečnika Mladika, ki ga je med obema vojnama izdajala Mohorjeva družba. Peter Budkovič je bil tudi izjemen poliglot, saj je prevajal iz angleščine, češčine, finščine, francoščine, grščine, nizozemščine, italijanščine, nemščine, poljščine, ruščine, španščine in švedščine, poleg tega je kot duhovnik obvladal še latinščino, grščino in hebrejščino, k temu pa je treba prišteti še znanje srbščine in hrvaščine. Peter Budkovič, po katerem se imenuje tudi prvo slovensko ugankarsko društvo Domen, je pred 90-imi leti s Franom Saleškim Finžgarjem pripravil prvi zbornik besednih ugank v verzih z naslovom “Trdi orehi – veseli smehi”.
Kemik in gospodarstvenik Lev Premru je bil leta 1949 pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsojen na osem let zapora; po štirih letih so ga pomilostili, leta 1992 pa je bila obsodba razveljavljena. Sredi šestdesetih let je doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter postal raziskovalec na Kemijskem inštitutu Borisa Kidriča v Ljubljani in izredni profesor organske kemijske tehnologije. Pozneje je bil na vodilnih mestih v podjetju Sava v Kranju, direktor Poslovne skupnosti združenja kemijske industrije Slovenije in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja generalni direktor podjetja Lek v Ljubljani. Uveljavljal je izvirno poslovno politiko s poudarkom na razvijanju domače surovinske baze, mednarodnem povezovanju, povečevanju kakovosti izdelkov ter skrbi za izpopolnjevanje zaposlenih. Lev Premru seje rodil pred 90-imi leti v Ljubljani.
Sopranistka Vera Lacić je študirala na glasbenih akademijah v Beogradu in Ljubljani. V Ljubljani je tudi diplomirala in bila od leta 1964 operna solistka. Pela je lirične in koloraturne vloge, v katerih je osebnostne odrske poteze združevala s prepričljivo čustvenostjo. Prejela je več domačih in mednarodnih priznanj. Zaradi prezgodnje smrti pa svojega lirskega soprana in daru ni mogla popolnoma razviti. Sopranistka Vera Lacić se je rodila leta 1938 v Zagrebu.
Pred 70 leti so slovenski izseljenci v kraju San Carlos de Bariloche pod Andi v Argentini na pobudo Franceta Jermana in Tončka Pangerca ustanovili svoje Slovensko planinsko društvo – Club Andino Esloveno. Nekaj mesecev pozneje je bila ustanovljena še njihova sekcija v Buenos Airesu, katere gonilna sila sta bila Bara Remec in Robert Petriček. Prve dejavnosti tega v bistvu kulturnega društva so bile v glavnem gorniške in smučarske, prvi cilji pa doseči glavne vrhove v okolici Bariloč in napraviti steze v gorah. Pozneje so zbrali denar za nakup društvenih prostorov. S krepitvijo društva so se razvijale tudi kulturne dejavnosti ‒ slovensko šolstvo ter ohranjanje narodnih običajev in praznikov. Danes je to edino slovensko društvo v Patagoniji, ki združuje kulturno, prosvetno, športno in šolsko dejavnost Slovencev. Pred 60-imi leti so ustanovili Slovensko šolo Jakoba Aljaža, v kateri so vrtec, osnovna šola, srednja šola in šola slovenskega pouka za otroke, ki ne govorijo slovensko. Visokogorsko mesto San Carlos de Bariloche se je v zadnjih desetletjih tudi po zaslugi številne slovenske skupnosti razvilo v največje argentinsko smučarsko središče.
