Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Simon Sodja (1899-2001) zadnji iz vrst borcev za severno mejo, priročnik za ljubitelje gora, Lev Svetek in Vstajenje Primorske, pisatelj in vojni kurat
Pravnik Arnošt Brilej je bil znan predvsem kot planinski organizator in pisec. Rodil se je pred 130 leti na Vrhniki. Po študiju v Pragi je do leta 1947 delal na ljubljanski mestni občini, sicer pa se je posvečal planinstvu v slovenskih in švicarskih Alpah ter goram v Črni gori, Bolgariji in Grčiji. V letih od 1932 do 1942 je bil tajnik Slovenskega planinskega društva ter v letih od 1941 do 51 glavni in odgovorni urednik Planinskega vestnika. Arnošt Brilej je leta 1950 napisal “Priročnik za planince in kratek vodnik po gorah Slovenije”. Delo je zanimivo zlasti zaradi 31-ih grebenskih zemljevidov in 70-ih risb planinskih postojank.
Simon Sodja Šimen je bil pri sedemnajstih letih vpoklican v avstro-ogrsko vojsko in poslan na italijansko fronto, kjer je bil ranjen. Oktobra 1918 se je pridružil borcem za severno mejo in bil najprej med branilci karavanškega železniškega predora v Podrožci ter potem v Velikovcu in Pliberku, kjer je bil znova ranjen. Na Koroškem je ostal devet mesecev, dokler razmejitvena komisija ni končala dela. Kmalu po začetku druge svetovne vojne se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, po njej pa se je zaposlil v jeseniški železarni in v tam delal do upokojitve. Umrl je pri sto treh letih kot zadnji od približno 3600 Maistrovih borcev za severno mejo. Pri stotih letih je v imenu vseh svojih soborcev iz rok predsednika Republike Slovenije Milana Kučana prejel najvišje državno odlikovanje - zlati častni znak svobode Republike Slovenije. S tem je predsednik države odlikoval Maistrove borce za častna domoljubna dejanja v bojih za severno mejo ob koncu prve svetovne vojne, ko so položili temelje kasnejši slovenski državnosti. Simon Sodja se je rodil 15. februarja 1899 na Blejski Dobravi.
Pravnik in pisec Lev Svetek je leta 1938 doktoriral iz prava in se zaposlil v sodstvu. Po kapitulaciji Italije je odšel v partizane in med drugim sodeloval na Kočevskem zboru odposlancev ter na prvem kongresu pravnikov partizanov na Suhorju nad Metliko. Po osvoboditvi je bil med drugim docent na pravni fakulteti v Ljubljani, pravni svetnik pri ministrstvu za delo, vodstveni delavec Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ter sodnik na sodišču združenega dela. Uveljavil se je kot strokovnjak za delovno pravo in socialno varnost, še posebno na področju meddržavnega urejanja socialnega zavarovanja. O teh vprašanjih je v oddajah našega radia več desetletij z nasveti pomagal več tisoč zdomcem in izseljencem. V Svetkov umetniški opus sodi ljubezenska in partizanska lirika, sodeloval pa je tudi z glasbeniki. Napisal je besedila za več kot sedemsto zborovskih in narodno-zabavnih pesmi, operet in popevk – njegova Mandolina je zmagala na 1. festivalu Slovenska popevka na Bledu leta 1962 – v alternaciji sta jo prepevala Stane Mancini in Beti Jurkovič. Med partizanskimi pesmimi je tudi »Vstajenje Primorske« na glasbo Rada Simonitija; pesem, ki je nastala med osvobajanjem Primorske, so razglasili za primorsko himno. Kljub temu, da je bila pesem napisana že med drugo svetovno vojno, je uglasbitev doživela šele leta 1968. Prvič so jo zapeli 15. septembra 1968 na proslavi v Novi Gorici, vendar tedaj še ni postala himna. To se je zgodilo leta 1978 na slovesnosti v Komnu, ko je ob zvokih Vstale Primorske množica spontano vstala in jo s tem počastila. Posnetek. Lev Svetek se je rodil na današnji dan leta 1914 v Gornjem Logatcu.
Pisatelj Viktor Zorman je bil leta 1943 posvečen v duhovnika in jeseni naslednje leto je postal vojni kurat na Gorenjskem. Maja leta 1945 se je z domobranci umaknil na Koroško, vendar je bil vrnjen in takoj po prihodu na jugoslovansko ozemlje umorjen. Pisateljsko pot je začel v dijaškem glasilu Plamen, sodeloval je v rokopisnem zborniku ljubljanskih bogoslovcev Mlada setev, objavil daljšo novelo Tovariši, povest iz kmečkega življenja Mati Mariča pa je bila natisnjena v reviji Bogoljub. Med vojno je objavljal novele v reviji Dom in svet ter v Slovenčevem koledarju. Viktor Zorman se je rodil na današnji dan leta 1918 v Velesovem.
