V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.

Tokrat raziskujemo "slovenski Greenwich"

V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo, lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik.

Poldnevniki so navidezni polkrogi na Zemljinem površju, ki povezujejo severni in južni tečaj in nam določijo tako datumsko mejo kot časovne pasove, vsi kraji znotraj posameznega pasu se ravnajo po času poldnevnika, ki poteka natanko po njegovi sredini, v primeru Dravograda gre torej za 15. poldnevnik. Zemlja se v 24 urah enkrat zavrti okoli svoje osi, in sicer od zahoda proti vzhodu, v eni uri za 15 stopinj. "Do tega podatka pridemo tako, da 360 stopinj delimo s 24 urami, kolikor potrebuje za ta obrat. Tu pa prihajamo na novo polje, na določanje časa. Ker je Zemlja okrogla in se vrti, sonce ne vzhaja na vseh točkah na zemeljskem površju istočasno, to je odvisno od geografske dolžine. V veji znanosti, ki se ukvarja z merjenjem časa, so se dogovorili, da imamo na Zemlji več časovnih pasov, vsak je širok 15 dolžinskih stopinj, to pa je ravno tisti interval, v katerem se Zemlja zavrti v eni uri," je pojasnil profesor doktor Igor Žiberna, predstojnik oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.

Zemlja je razdeljena na 24 različnih časovnih pasov, eden teh je tudi srednjeevropski. Med najbolj znanimi poldnevniki so še greenwiški, ki poteka skozi London, ničelni, 180., pa določa datumsko mejo.

V vasi Libeliče, ki jo radi označimo za najbolj narodno zavedno, saj so se tamkajšnji prebivalci po koroškem plebiscitu uprli priključitvi Avstriji in dosegli, da so jih vrnili nazaj v Slovenijo, so že v 17. stoletju postavili znamenje, ki opominja, da stojimo na 15. poldnevniku.

"Mi navadno povemo našim gostom, da v Libeličah vedno vemo, koliko je ura. Znamenje je ena od znamenitosti, ki jih pokažemo obiskovalcem," je dejal lokalni vodnik Adrijan Zalesnik.

Sodobne meritve so sicer pokazale, da 15. poldnevnik ne teče povsem skozi omenjeno župnišče, temveč skozi cerkev v drugi vasici, Vič. Občina Dravograd namerava tudi tam postaviti znamenje. "Poldnevnik teče skozi cerkev na Viču, skozi Černeče mimo gasilskega doma in nato čez Libeliče. Mi bomo skušali postaviti znamenje skupaj s krajevno skupnostjo Dravograd in zgodovinarskim društvom po vzoru občine Trebnje. Smo veseli, da s tem naša občina izkazuje pomembno lego že iz zgodovine, kot kaže, pa so se ljudje že takrat zavedali tega in postavljali sakralne objekte na neke pomembne točke, silnice ali v tem primeru tudi tega poldnevnika," je povedal dravograjski podžupan Anton Preksavec.

Kot kaže, so se ljudje že od nekdaj zavedali posebne lege 15. poldnevnika, saj so tam postavljali sakralne objekte.

Metka Pirc