Tantely Gaberšček je ime naše tokratne gostje v Drugem pogledu. Ljubezen premaga vse, bi tudi lahko rekli zanjo – tako razdaljo med Slovenijo in Madagaskarjem kot izločitev iz družine zaradi poroke s tujcem. Razlog za njeno selitev k nam je torej ljubezen. Z družino že od leta 1993 živi v Tolminu. Kako se je Malgašinja privadila na naše okolje, hrano, navade, pa v pogovoru, ki ga je pripravila Andreja Gradišar.

Tantely Gaberšček se je zaradi poroke s tujcem družina za nekaj časa odpovedala

Ljubezen premaga vse – tako razdaljo med Slovenijo in Madagaskarjem kot izločitev iz družine zaradi poroke s tujcem. Tudi tako bi lahko opisali zgodbo Tantely Gaberšek, ki z družino že od leta 1993 živi v Tolminu. Za Slovenijo je prvič slišala v domači Ranomeni, kjer so dejavni slovenski misijonarji. Tudi njen bodoči mož je na Madagaskar prišel kot laični misijonar.

"Na Madagaskarju imamo 18 plemen. Jaz sem iz plemena Antešaka, to so najbolj avtohtoni Malgaši. Se zelo držijo pravil, se poročajo med seboj. Moj dedek je bil starešina in on je odločal o vsem – kako bomo živeli in ravnali v nadaljnjem življenju. To, da sem se jaz tako odločila, da nisem vzela ne Malgaša in ne nekoga iz istega plemena, da sem vzela belca, je bilo zelo proti pravilom."

"Ko so se mi odrekli, mi je bilo zelo težko, saj smo zelo povezani," nadaljuje sogovornica. Odnos so razčistili čez nekaj let in po opravičilu zaradi razžalitve. Vse to je potekalo iz Slovenije, kamor se je Tantely z možem preselila po poroki. Ob prihodu v našo državo je imela kar nekaj težav zaradi suhega zraka. Jo je pa motila tudi tišina pri maši:

"Mi smo kristjani. Pri maši je zelo živahno, traja več ur, se pleše, se poje. Ko sem prišla sem, pa je bilo zelo tiho in mi je bilo kar težko. Nekaj časa sem poslušala, ko me je to začelo motiti, pa sem začela sama peti. Tako da zdaj že 20 let vodim ljudsko petje."

Če bi lahko, bi v Slovenijo takoj pripeljala svojo družino, pove Tantely. Sama je v tem času domovino obiskala dvakrat. Pravi, da se je marsikaj spremenilo, da je napredek opazen, a da imajo hkrati še vedno zelo slabe ceste – za približno 40 kilometrov razdalje včasih potrebuješ štiri ali pet ur vožnje. Zdaj je z družino srečna v Sloveniji. Z možem pa razmišljata, da bi se na Madagaskar morda vrnila na stara leta.

Andreja Gradišar