Aktualna tema

"Če je otrok radoveden, se želi učiti, potem je pripravljen na šolo"

Število odlogov vstopa v 1. razred se vsako leto povečuje. Vzroki za to so različni.

school-times-3599175_1920
foto: adonyig

Pred desetimi leti je bilo v prvi razred vpisanih dobrih pet odstotkov takšnih, ki bi morali v šolo že leto prej, danes je takšnih otrok v generaciji več kot dvanajst odstotkov. Najpogostejši razlog za izdajo odločb o odložitvi začetka šolanja so govorno-jezikovne motnje. Na eni strani so v postopke vključeni otroci z odločbami logopedov ali recimo psihologov, ki že imajo znane težave v razvoju in so dalj časa v obravnavi. Vsako leto pa je več tudi takšnih odlogov, za katere prvo pobudo podajo starši sami in se nato obrnejo na strokovne delavce, da vseeno pridobijo mnenje, ki ga šola zahteva. "Starši smo postali zelo zaščitniški, potem pa so tu tudi pričakovanja o tem, kakšna bi šola morala biti," pove dr. Nina Novak iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.

Učiteljica razredne stopnje na Osnovni šoli bratov Polančičev Maribor Polona Legvart: "Vrtec in šola ne pomenita noč in dan. To je mehek prehod in tega se morajo zavedati tako učitelji, šolske uprave, ravnatelji in ministrstvo."

Tako kot mora prvi razred devetletke na nekaterih šolah na popravni izpit, so enotne sogovornice, morajo tudi starši včasih drugače gledati na vse skupaj. Pred prvim vstopom v šolo naj bi otrok samo kazal radovednost za to, kaj sliši in vidi, razvil pa naj bi vsaj določeno mero samostojnosti, pove psihologinja Melita Zagorc Vegelj iz Osnovne šole Leskovec pri Krškem.

"Starši naj ne pričakujejo od svojih otrok, da bodo 120-odstotni. Naj bodo pripravljeni iti v to, naj se nekako sprostijo. Zdi se mi, da vsak starš hoče, da bo otrok odličen in če otrok tega potem ne kaže, je to takoj problem."