V Varčujemo s Prvim bomo danes gradili oz. bolje rečeno – prenavljali. Več 10 ali celo 100 let stare hiše, ki so po možnosti še spomeniško zaščitene, bomo poskušali narediti energetsko učinkovite in jih poskušali čim bolj približati temu, kar je mogoče v pasivnih, nizkoenergijskih ali celo morda aktivnih hišah. Dva strokovnjaka nam bosta priskočila na pomoč – prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik z ljubljanske Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti pasivna gradnja in energijsko učinkovita prenova na Gradbenem inštitutu ZRMK.
O posegih in ceni transformacije s prof. dr. Martino Zbašnik-Senegačnik (Fakulteta za arhitekturo) in dr. Miho Praznikom (Gradbeni inštitut ZRMK)
"Vsaka stavba ima možnost za izboljšanje svoje energijske učinkovitosti," uvodoma poudarja prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik z ljubljanske Fakultete za arhitekturo. "Manj kot je v izhodišču potratna stavba, manjši bo energijski prihranek," pa dodaja dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti pasivna gradnja in energijsko učinkovita prenova na Gradbenem inštitutu ZRMK. Prihranek bo največji, če se lotimo celovite prenove.
Izolacija, menjava stavbnega pohištva, prenova ogrevalnega in prezračevalnega sistema so najpogostejši posegi, ko govorimo o izboljšanju energijskih karakteristik stavb. Prof. dr. Zbašnik-Senegačnik našteva, kako si običajno sledijo ukrepi:
"Najprej se zamenja okna, sledi izboljšanje toplotne izolativnosti sten in strehe. Dobrim oknom, ki dobro tesnijo, sledi nov sistem kontroliranega prezračevanja. Zadnji ukrep je izračun potrebne moči za ogrevalno napravo, saj so se potrebe spremenile."
Je tovrstna prenova stroškovno blizu gradnji nove hiše?
"Enostavne novogradnje brez posebnosti imajo cene med 1000 in 1500 evrov na kvadratni meter. Pri prenovi, če gre samo za energijsko prenovo, če ni konstrukcijske obnove, poglobljenih gradbenih ukrepov, pridemo čez že s 500 evri na kvadratni meter. Tu dileme ni. Je pa seveda izjema situacija, ko imamo iztrošen objekt, ki ni varno grajen," odgovarja dr. Praznik.
