Torkov kviz

Pastirček iz revne kajžarske družine

Ob 150. obletnici rojstva duhovnika, pisatelja, dramatika in prevajalca Frana Saleškega Finžgarja

Nikki FRH 3
domačija Frana Šaleškega Finžgarja
foto: Petra Kržman (Zavod za turizem in kulturo Žirovnica)

Od rojstva Frana Saleškega Finžgarja – pisatelja, urednika, publicista, založnika in ustanovnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti – je danes, 9. februarja, minilo 150 let! V njegovo rojstno vas nas bo popeljala muzejska vodnica Petra Kržan iz Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica.

"Doslovče so tipična gorenjska vas, stisnjena v hrib. Finžgarjeva rojstna hiša, po domače Dolenjčeva kajža, stoji nad njo, kot je bilo v starih časih v navadi – bogate gruntarske družine so bile v središču vasi, tam, kjer je bilo nekaj ravnine, po navadi okrog vodnjaka, revnejšim družinam pa so prepustili skupno zemljo, na kateri so si lahko postavili kajže."

Danes je Dolenjčeva kajža muzej na prostem in prikazuje takratni način življenja kajžarskih družin. Fran je torej svojo zgodnjo mladost preživel doma, nato pa odšel v gimnazijo v Ljubljano.

"Takrat so imeli učitelji navado, da so učenci, ko so se pogovarjali o žuželkah, te prinesli s sabo. Marsikakšen Finžgarjev ljubljanski sošolec je sicer še poznal kakšno kobilico, pikapolonico, že pri hroščku kozličku pa se je zapletlo. Finžgar je to izkoristil, rajše kot v šolo je šel na Rožnik, na Šmarno goro, nabiral hroščke in jih svojim sošolcem prodajal pred šolo."

Med drugim se je boril za to, da bi preprosti ljudje bolje živeli. Poklic duhovnika je izbral, ker je verjel, da bo lahko tako največ naredil za Slovence.

"Bil je vsestransko nadarjen in povsod je za seboj puščal neizbrisne sledove: urejal je vodovode, kanalizacijo, gradil zadruge. Narisal je načrt za prvo slovensko gorsko kočo, pa tudi za dve bohinjski sirarni!"