Internet je postal osnovna življenjska potreba. 90 odstotkov slovenskih gospodinjstev ima dostop do interneta, vsak dan ali skoraj vsak dan pa ga uporablja 76 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let. Tehnologija marsikaj olajša, a koristi lahko vodijo tudi v zasvojenost. Obeležujemo dan varne uporabe interneta in se sprašujemo, kako definirati varno rabo v času epidemije koronavirusa, zaradi katerega je internet še toliko bolj postal način življenja. O tem voditeljica Darja Groznik z gosti.

Gostje:
- Ajda Petek, raziskovalka, Točka osveščanja o varni rabi interneta SAFE.SI,
- Peter Topić, terapevt, predavatelj, direktor Inštituta za zasvojenosti in travme,
- dr. Sonja Merljak Zdovc, ustanoviteljica in urednica spletnega časopisa za otroke Časoris.

Topić: Ob mladostnikih so starejši zaradi osamljenosti najbolj ogrožena skupina

90 odstotkov slovenskih gospodinjstev ima dostop do interneta, vsak dan ali skoraj vsak dan pa ga uporablja 76 odstotkov ljudi, starih od 16 do 74 let. Tehnologija marsikaj olajša, a lahko vodi tudi v zasvojenost. Internet proizvaja nove in nove platforme, nastaja tudi vse več pasti, zato je potrebno poiskati ravnotežje. Ajda Petek, raziskovalka, Točka osveščanja o varni rabi interneta SAFE.SI, ob Dnevu varne rabe interneta poudarja pomen skrbi za duševno zdravje:

"Uravnotežiti moramo uporabo naprav z dovolj gibanja, spanja, dve uri pred spanjem ne uporabljajmo naprav z zasloni, skušamo si postaviti mejo glede pogostosti rabe in pri vsem tem pazimo tudi na druge. Starši imamo tu zelo pomembno vlogo."

"Umetnost življenja je živeti med premalo in preveč in to velja tudi za rabo interneta. Res je - starši imamo pri tem zelo pomembno vlogo. Starši pogosto sprašujejo,  kdaj naj kupijo otroku prvi telefon. Bolj pomembno je vprašanje, kako bodo otroka usposobili za varno rabo in pa tudi, kdaj so njegovi možgani razviti do te mere,  da to odgovornost lahko sprejme," pravi Peter Topić, terapevt, predavatelj in direktor Inštituta za zasvojenosti in travme.

Po besedah Tjaše Bertoncelj, strokovne vodje nacionalne mreže TOM telefona za otroke in mladostnike - TOM je tudi član Centra za varno rabo interneta, se je število kontaktov na TOM v času covida podvojilo.

"V času covida so zaradi socialne izoliranosti družbena omrežja postala še bolj pomemben vir informacij, način za ohranjanje stikov z vrstniki, to pa pomeni, da so otroci in mladostniki še bolj izpostavljeni tveganjem in internetnim pastem. Na TOM se obračajo otroci, mladostniki, starši in strokovni delavci in poročajo o težavah, kot so: izsiljevanje s posnetki, lažni profili, cyberbullying, snemanje spolnih odnosov brez vednosti sodelujočih in podobno."

Dr. Sonja Merljak Zdovc, ustanoviteljica in urednica spletnega časopisa za otroke Časoris in mama treh otrok pravi, da je v času covida, šolanja na daljavo in omejitve gibanja, težko "biti bitko" oziroma omejevati otrokom internet.

"Aplikacije, kot so snapchat, ticktock in istagram lahko otroka povlečejo v spiralo negativnosti. Starši moramo otroke prepričati, da  tega ne jemljejo preveč osebno. Da vzpostavijo distanco do tega. Otrokom moramo približati dobre vsebine  na internetu."

Kot pravi Topić, so poleg mladostnikov in otrok ranljiva skupina pri zagotavljanju varne rabe interneta tudi starostniki.

"Pogosto je razlog za to osamljenost. Imajo pa tudi manj znanja, zato so lahko kaj hitro žrtve internetnih pasti. Genetska ranljivost še bolj prispeva k temu.

 

Darja Groznik