Delo od doma je eden od najučinkovitejših ukrepov omejevanja širjenja koronavirusa. Skoraj leto po začetku epidemije in množičnega napotovanja delavcev k delu na domu je minilo navdušenje nad neodvisnostjo, oddaljenostjo od vodje in sodelavcev. Pokazale so se številne pomanjkljivosti dela na daljavo. Obremenjenost delavcev je večja, prepletenost zasebnega in poklicnega življenja se stopnjuje, pravica do odklopa pa postaja le mrtva črka na papirju. A ta oblika dela je v prihodnosti neizbežna. Katere so mogoče rešitve?
Šli smo na teren in se pogovarjali z delodajalci in zaposlenimi ter z različnimi strokovnjaki. V studio pa smo povabili redno profesorico za management na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Nado Zupan in izredno profesorico Saro Tement s Filozofske fakultete v Mariboru.
Epidemija je to obliko dela postavila v ospredje in razkrila številne pasti. Kako ga torej regulirati?
Delo od doma je eden od najučinkovitejših ukrepov omejevanja širjenja koronavirusa. Skoraj leto po začetku epidemije in množičnega napotovanja delavcev k delu na domu je minilo navdušenje nad neodvisnostjo, oddaljenostjo od vodje in sodelavcev. Pokazale so se številne pomanjkljivosti dela na daljavo. Obremenjenost delavcev je večja, prepletenost zasebnega in poklicnega življenja se stopnjuje, pravica do odklopa pa postaja le mrtva črka na papirju. A ta oblika dela je v prihodnosti neizbežna. Katere so mogoče rešitve? O tem z voditeljico Urško Valjavec.
Šli smo na teren in se pogovarjali z delodajalci in zaposlenimi ter z različnimi strokovnjaki. V studio pa smo povabili redno profesorico za management na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Nado Zupan in izredno profesorico Saro Tement s Filozofske fakultete v Mariboru.
