Polovica slovenskega prebivalstva pije kraško vodo. Vsako onesnaženje se s kraškega površja pretaka v vodonosnik in konča v našem kozarcu. Kako dobro poznamo Kras, ki pokriva skoraj polovico Slovenije, in velike podzemne prostore? Doslej je raziskanih približno 14 tisoč jam, speleologi pa trdijo, da je to le delček. Kakšen arhiv so sedimenti v jamah? Koliko obiskovalcev in onesnaženja prenesejo turistične jame, na primer Škocjanske, kjer izvajajo natančen monitoring? V odkrivanje jamskih skrivnosti se bomo ob začetku mednarodnega leta jam in Krasa podali z voditeljico Alenko Terlep in krasoslovci.
Gostje:
- dr. Nadja Zupan Hajna, geologinja, raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU-v Postojni,
- dr. Franci Gabrovšek fizik, hidrolog, raziskovalec na Inštitut za raziskovanje krasa,
- Borut Peric, geograf, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame.
Ob začetku mednarodnega leta jam in Krasa o njegovem pomenu za pitno vodo, turizem ter raziskovanje podnebnih sprememb, mineralov ali celo življenja na drugih planetih
Polovica slovenskega prebivalstva pije kraško vodo. Vsako onesnaženje se s kraškega površja pretaka v vodonosnik in konča v našem kozarcu. Kako dobro poznamo Kras, ki pokriva skoraj polovico Slovenije, in velike podzemne prostore? Doslej je raziskanih približno 14 tisoč jam, speleologi pa trdijo, da je to le delček. Kakšen arhiv so sedimenti v jamah? Koliko obiskovalcev in onesnaženja prenesejo turistične jame, na primer Škocjanske, kjer izvajajo natančen monitoring? V odkrivanje jamskih skrivnosti se bomo ob začetku mednarodnega leta jam in Krasa podali z voditeljico Alenko Terlep in krasoslovci.
Gostje:
- dr. Nadja Zupan Hajna, geologinja, raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU-v Postojni,
- dr. Franci Gabrovšek fizik, hidrolog, raziskovalec na Inštitut za raziskovanje krasa,
- Borut Peric, geograf, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame.
