Zgodbe, ki se zapisujejo za zidovi graščin, mnogokrat ostajajo tam za zmeraj. Ena takih je zgodba Gradu Cmurek, ki stoji na strmi pečini nad mostom čez Muro pri naselju Trate, kjer je mednarodni mejni prehod do avstrijskega naselja Cmurek. Grad je iz 12. stoletja, po drugi svetovni vojni pa so v gradu naselili Zavod za duševno in živčno bolne. Tako imenovana norišnica je bila tam kar 50 let, po zavezi Slovenije o deinstitucionalizaciji ljudi z ovirami pa so prostore namenili Muzeju norosti, ki pa mu spet grozi izselitev. Tam sta bila Marko Rozman in Lucija Fatur.

Zgodbe, ki jih zapisuje grad Cmurek

Zgodbe, ki se zapisujejo za zidovi graščin, mnogokrat ostajajo tam za zmeraj. Ena takih je zgodba Gradu Cmurek, ki stoji na strmi pečini nad mostom čez Muro pri naselju Trate, kjer je mednarodni mejni prehod do avstrijskega naselja Cmurek. Grad je iz 12. stoletja, po drugi svetovni vojni pa so v gradu naselili Zavod za duševno in živčno bolne. Tako imenovana norišnica je bila tam kar 50 let, po zavezi Slovenije o deinstitucionalizaciji ljudi z ovirami pa so prostore namenili Muzeju norosti, ki pa mu spet grozi izselitev.

 

Socialna delavka, Simona Ratajc:

"Zakaj deinstitucionalizacija ne uspe? Vprašanje, ki nima enoznačnega odgovora. V Sloveniji smo imeli več poskusov deinstitucionalizacije. Na področju otrok in mladih je bila zgodba uspešna, pri nas ni npr. sirotišnic in podobno. Zakon o duševnem zdravju je sicer dal podlago. Vedeti moramo, da je za človeka odhod od doma velik stres, človek odide pravzaprav neprostovoljno, to je v bistvu največji poseg v svobodo človeka. Pri nas je še vedno prisotno močno institucionalno razmišljanje. Morali pa bi razmišljati o storitvah, ki bi jih ljudem ponudili, da bi lahko ostali doma."

 

 

Lucija Fatur, Marko Rozman