Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Pavel Turner (1842-1924) svetovljan ter mecen študentov in umetnikov, od Keleie do Celja, dediščina diplomata in egiptologa, prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru
Na vzhodnem delu Spodnje Savinjske doline se je v halštatski in pozneje v keltski dobi razvila mestna naselbina, imenovana Keleia. V rimski dobi je dobila mestne pravice in doživela svoj prvi vrhunec. V obdobju velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto z uradnim imenom Municipium Claudia Celeia porušeno, vendar so ga že v zgodnjem srednjem veku obnovili. Zgodovinar Franc Kos piše, da so Slovani na razvalinah nekdanje Celeie postavili novo naselbino in jo poimenovali Celje. Ta kraj je bil pisno prvič omenjen na današnji dan leta 824.
Pravnik Anton Lavrin je bil ugleden diplomat in egiptolog. Rodil se je leta 1789 v Vipavi. Po diplomi na dunajski pravni fakulteti je stopil v državno službo pri ministrstvu za trgovino. Bil je avstrijski konzularni upravnik v Palermu, Messini in Neaplju, leta 1828 pa je bil imenovan za avstrijskega generalnega konzula v Palermu. V Aleksandriji je leta 1841 uspešno posredoval v sporu med turško vlado in egiptovskim podkraljem. Sultan ga je zato odlikoval z visokim turškim redom, avstrijski cesar Ferdinand I. pa z viteškim naslovom. Med bivanjem v Aleksandriji je postal pomemben zbiralec in poznavalec staroegiptovskih spomenikov. Večina zbirke diplomata in egiptologa Antona Lavrina je v umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju in ljubljanskem Narodnem muzeju.
V Planici nad Framom se je 21. januarja 1842 rodil publicist, mecen in vzgojitelj Pavel Turner. Bil je pravi svetovljan svojega časa. Kot novinar in publicist je sodeloval s številnimi evropskimi časopisi ter spoznal vrsto uglednih kulturnih, gospodarskih in političnih osebnosti. Diplomiral je leta 1869 iz klasične filologije na Dunaju, 1873. pa je bil promoviran za doktorja prava v Strassburgu kot prvi doktor te univerze.
Deloval je kot domači učitelj v Budimpešti, na Dunaju in v Angliji; tam se je seznanil s poznejšima državnikoma Benjaminom Disraelijem in Williamom Gladstonom. Veliko je potoval in se seznanil z Johnom Stuartom Millom, Charlesom Dickensonom ter kulturnimi in političnimi delavci slovenskega rodu. Veljal je za enega najbolj razgledanih Slovencev. Vneto je podpiral slovenske dijake, med drugimi Josipa Cimpermana ter pohorska rojaka,pisatelja samouka Petra Miklavca in kiparja Franca Bernekerja (temu je tudi denarno pomagal v obdobju študija na dunajski akademiji). Leta 1903 je zapustil Dunaj in se naselil v Mariboru ter še naprej kot mecen podpiral študirajočo mladino in mlade umetnike. Leta 1924 je svoje premoženje, vredno 1,25 milijona dinarjev, zapustil za štipendije ljubljanski univerzi, del bogate knjižnice pa Zgodovinskemu društvu oz. današnji Univerzitetni knjižnici v Mariboru.
21. januarja 1977 je Univerza v Mariboru promovirala svojega prvega doktorja znanosti. To je postal Miran Mejak, leta 1927 v Celju rojeni ekonomist. Doktoriral je na tedanji visoki ekonomsko-komercialni šoli, današnji ekonomsko-poslovni fakulteti. Dr. Mejak je bil gospodarstvenik, politik in diplomat, med drugim glavni pogajalec Slovenije za nasledstvo nekdanje Jugoslavije. Posnetek*. Kot naftni strokovnjak je bil tudi predsednik nadzornega sveta Petrola in svetovalec predsednika vlade, poznejšega predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška.
