Na današnji dan

17. januar

Akad. prof. dr. Vasilij Melik (1921-2009) in njegovo delo, prior pleterskih kartuzijanov, situla iz Vač in njen pomen, prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu

vasilij melik 1921
Akad. prof. dr. Vasilij Melik je bil specialist za slovensko zgodovino 19. stoletja, še posebej za čas med marčno revolucijo (1848) in razpadom monarhije (1918). Njegova strokovna bibliografija obsega skoraj 400 enot.
foto: Stane Kocutar

Leta 1881 se je v Temišvaru v Romuniji rodil Josip Edgar Leopold, poznejši prior v samostanu Pleterje na Dolenjskem. Po maturi v Zagrebu je v Rimu študiral teologijo ter leta 1905 doktoriral iz filozofije in teologije. Po vrnitvi v Zagreb je služboval kot kaplan, študijski prefekt v semenišču in katehet na srednjih šolah. Med prvo svetovno vojno je bil kurat na ruski in italijanski fronti. Leta 1923 je v Pleterjah stopil v kartuzijanski red; pozneje je bil tam prior kar 35 let. Nemški nacisti so ga zaradi sodelovanja s partizani zaprli. Po posredovanju iz Vatikana ni bil usmrčen, pač pa konfiniran v kartuzijo pri Bellunu v Italiji. V povojnih letih se je trudil za izboljšanje odnosov med državo in Cerkvijo; tudi zaradi njegovega prizadevanja so bila leta 1960 urejena nekatera do tedaj odprta vprašanja.

17. januarja 1882 je ljubitelj starinoslovja in kmet Janez Grilc iz Klénika na svoji njivi nad Vačami izkopal bronasto vedrico; pozneje je dobila ime Vaška situla. Nekaj manj kot 24 cm visoka umetnina iz brona je najverjetneje nastala na prelomu iz 6. v 5. stoletje pred našim štetjem in odseva tradicionalne vplive sredozemskega sveta. Neznani umetnik si jo je zamislil kot epski spev, na katerem so predstavljeni prizori sprevoda, daritvenega obreda in živali.
Danes je situla, ki jo hrani Narodni muzej v Ljubljani, eden najdragocenejših ostankov preteklosti na slovenskem ozemlju in sodi med dobro desetino najboljših situl v svetovnem merilu. Na samem vrhu sta samo dve – situla iz Vač in iz Certose v Italiji, vendar po mnenju strokovnjakov situla iz Vač po čistosti kompozicije presega tisto iz Certose, ki jo hrani Arheološki muzej v Bologni.

Kmetijski strokovnjak Tone Bantan je napisal prvo slovensko strokovno knjigo o kmetijskem strojništvu. Kmetijsko šolo v Mariboru je končal pred drugo svetovno vojno, po njej pa je diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Delal je pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani in vodil kmetijsko zadrugo v Trbovljah, posvečal pa se je predvsem posodabljanju kmetijske proizvodnje. Njegova knjiga “Kmetijski stroji in orodja” je pomembna tudi zaradi izvirnega strokovnega izrazoslovja. Tone Bantan se je rodil leta 1909 na Marnem pri Dolu pri Hrastniku.

Zgodovinar Vasilij Melik je na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1943 diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti. Po vojni je med drugim delal kot prevajalec pri jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug in bibliotekar v Slovanski knjižnici ter predavatelj gospodarske zgodovine na ekonomski fakulteti. Leta 1959 je doktoriral in nato predaval na filozofski fakulteti, od leta 1974 kot redni profesor za slovensko in jugoslovansko zgodovino do začetka prve svetovne vojne; dvakrat je bil tudi dekan filozofske fakultete. Posnetek. Od leta 1972 je bil glavni urednik Zgodovinskega časopisa, sodeloval je pri številnih mednarodnih projektih ter se v Evropi uveljavil kot strokovnjak za zgodovino 19. stoletja in zgodovino volilnih sistemov. Leta 1992 je prejel avstrijski častni križec za znanost in umetnost. Doma je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Akademik Vasilij Melik se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Ljubljani.