Aktualna tema

Medvedi letošnjo zimo bolj slabo spijo

Ko smo v gozdnem prostoru, smo mi na obisku pri zvereh in ne oni pri nas

Rjavi medved 2
V notranjskih gozdovih tudi v teh dneh lahko srečate medveda
foto: Marjeta Marinčič

Na družabnih omrežjih Notranjcev lahko v mesecu zasledite veliko fotografij medvedjih stopinj. Večini se to zdi nenavadno, saj smo se učili, da kosmatinci pozimi spijo. Vendar pa ni tako, pravi vodja intervencijske skupine za velike zveri za Notranjsko Primorsko in vodja lovišča s posebnim namenom Jelen Anton Marinčič. Poleg medvedov pa v notranjskih gozdovih prebiva tudi ogromno volkov in risi.

Medved pozimi spi oziroma hibernira. To je stanje, v katerem se mu zniža telesna temperatura, upočasni presnova in umiri srčni utrip, da bi v času, ko hrane ni na pretek, varčeval z energijo. Ampak spanec očitno ni vedno enako trden.

»Letošnje leto je izredno leto glede obroda vseh plodonosnih vrst. Predvsem bukve, hrasta in cera, tako, da imajo vse rastlinojede rastline neprimerno več hrane, kot v prejšnjih letih,« pavi Marinčič, ki v tem vidi osnovni razlog, da so medvedi ostali zunaj brlogov. »Zunaj pa so ostali večinoma mlajši medvedi. Starejši so šli že pred zadnjim mrazom počivat.«

Medvedi se k počitku odpravijo pred zimo, hudim mrazom ali večjim snegom. Vendar pa jih je iz leta v leto več, zato jih lahko tudi večkrat srečamo. Zaradi korone pa več ljudi zahaja v naravo in zato je tudi večja tudi možnost, da jih srečajo ali vidijo sledi.

»Letos je res več sledi, letos je resnično več medvedov zunaj, ampak izključno zaradi obroda plodonosnih drevesnih vrst. Letošnja zima je prava in če bo še mraz, bodo šli k počitku tudi ostali."

Oplojene medvedke večinoma počivajo, konec februarja in v marcu bodo polegale, letošnje mladiče pa bodo iz brlogov pripeljale spomladi. Zunaj je trenutno nekaj medvedk z lanskimi mladiči.

Čedalje več je tudi ostalih zveri – volkov in risov. Prvi imajo velik vpliv na manjšanje populacije rastlinojedih živali. In ker jih je čedalje več, jih lahko srečamo v krajih, kjer jih do sedaj ni bilo. Brezskrbno zahajajo tudi v naselja.

»Kjer je bila včasih kmetijska krajina, je danes pol gozdna, pol kmetijska krajina. Zato imajo zveri pogoje, da se tam zadržujejo in prehranjujejo.« Trend je sicer manjši pozimi. »Ljudje takrat pospravijo živino v hleve, zato se volkovi vrnejo v njihov avtohtoni prostor, v gozdove.«

Zveri so izgubile bistveni del strahu pred ljudmi in urbanim okoljem. To je sicer stvar evolucije, saj se prilagajajo spremembam v okolju. Je pa zato bližnjih srečanj z njimi toliko bolj strah ljudi. Marinčič je prepričan, da je strah pred volkovi neupravičen, saj v zadnjih stotih letih pri nas ne beležimo napadov na ljudi. Je pa strah zakoreninjen v naši podzavesti.

»Je pa seveda pri obnašanju in gibanju v gozdu treba upoštevati to, da so tam doma velike zveri in da smo v času, ko smo v gozdnem prostoru mi na obisku pri njih in ne oni pri nas. Če jih bomo spoštovali, tudi težav ne bo,« zaključuje pogovor naš sogovornik.