Sinočnje podaljšanje epidemije za dva meseca ne obeta skorajšnjega odprtja šol in študentskih predavalnic. Študij na daljavo marsikje traja že od začetka študijskega leta in vsakih naslednjih 14 dni je ključnih. Kako to doživljajo študentje, je povedala Vida Jocif, študentka druge stopnje umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Na Filozofski fakulteti so lani maja po koncu letnega semestra opravili raziskavo med študenti, kako ocenjujejo študijsko obremenitev v času epidemije, kaj jih je ob študiju na daljavo najbolj motilo in kaj jim je najbolj ustrezalo ter kako je s sposobnostmi uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in opremljenostjo s strojno opremo pri študentih. O rezultatih raziskave smo govorili z dekanom Filozofske fakultete dr. Romanom Kuharjem.
S kakšnimi težavami se ob študiju na daljavo srečujejo študenti in visokošolski predavatelji?
Sinočnje podaljšanje epidemije za dva meseca ne obeta skorajšnjega odprtja šol in študentskih predavalnic. Študij na daljavo marsikje traja že od začetka študijskega leta in vsakih naslednjih 14 dni je ključnih. Kako to doživljajo študentje, je povedala Vida Jocif, študentka druge stopnje umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
"Ves čas gledamo v računalnik, tudi po 12 ali več ur na dan, obremenitve so večje ... Profesorji so pri nas zelo odzivni, slišim pa, da so ponekod kar 'poniknili'. Študenti si med seboj pomagamo, delimo gradiva ... Razočarana pa sem, da nam profesorji ne zaupajo, slišala sem, da ena od profesoric zahteva med izpiti prevezo čez oči. Ampak vedno je neki delež študentov, ki bo skušal goljufati, tako je bilo že prej v predavalnicah ... Pojavljajo se tudi različne psihične stiske."
Starejši študentje se znajdejo, med seboj, s profesorji in s študijem so se spoznali že v preteklih letih. Mlajši pa še niso imeli te priložnosti, tudi profesorji jih ne poznajo. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so lani maja po koncu letnega semestra opravili raziskavo med študenti, kako ocenjujejo študijsko obremenitev med epidemijo, kaj jih je ob študiju na daljavo najbolj motilo in kaj jim je najbolj ustrezalo ter kako je s sposobnostmi uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in opremljenostjo s strojno opremo pri študentih. O rezultatih raziskave dekan Filozofske fakultete dr. Roman Kuhar:
"Vsi ugotavljamo, da se je zaradi spremembe načina dela povečala količina dela doma. Malo manj kot 70 odstotkov naših študentov je poročalo, da so bili bolj obremenjeni kot sicer. Manjkala jim je predvsem motivacija, ta je ključen problem. Nekateri so bili na fakulteti le enkrat, dvakrat, niti še niso dojeli, da so študenti. Všeč pa jim je malo večja avtonomija pri organizaicji časa in da se jim ni treba voziti v Ljubljano. Glede opremljenosti je raziskava pokazala, da je 97 odstotkov študentov imelo zadovoljivo IKT-opremo. A raziskavo smo opravili prek spleta, zato tisti, ki te opreme nimajo, do raziskave sploh niso prišli."
