Država je lani za blažitev posledic epidemije namenila manj kot 3 milijarde, ukrepi ki so vplivali na proračunski primanjkljaj in so torej neposredno povezani z denarnimi izdatki pa so znašali 2,4 milijarde ,ocenjuje fiskalni svet. Dejanska poraba je občutno nižja od prvotne ocene finančnih učinkov sedmih proti kronskih ukrepov, spomnimo skupaj naj bi bili ti zakoni vredni kar 7 milijard. In kakšni so učinki pomoči ? Zdenka Bakalar je vprašanje zastavila analitiku na GZS Bojanu Ivancu in profesorju na ljubljanski ekonomski fakulteti Marku Jakliču .
Drugi val epidemije kar traja, država ponuja spodbude. Lani je za to porabila 2,4 milijarde. Občutno manj od prvotnih ocen.
Država je lani za blažitev posledic epidemije namenila manj kot tri milijarde, ukrepi, ki so vplivali na proračunski primanjkljaj in so torej neposredno povezani z denarnimi izdatki, pa so znašali 2,4 milijarde, ocenjuje fiskalni svet. Dejanska poraba je občutno nižja od prvotne ocene finančnih učinkov sedmih protikronskih ukrepov, spomnimo, skupaj naj bi bili ti zakoni vredni kar sedem milijard. In kakšni so učinki pomoči?
Tri ustanove, fiskalni svet, osrednja banka in urad za makroekonomske analize, se strinjajo, da bi bil upad bruto družbenega proizvoda dosti večji, če ukrepov ne bi bilo. Vsaj za tri odstotne točke.
Drugi val epidemije kar traja, država ponuja spodbude. Lani je za to porabila 2,4 milijarde. Občutno manj od prvotnih ocen. Finančno ministrstvo navaja, da so preprečili enormno brezposelnost. Največ podpor skoraj, 1,2 milijarde, je šlo namreč za ohranitev delovnih mest. Na gospodarski zbornici se s tem strinjajo.
Brezposelnost od sredine novembra vztrajno narašča. V prvem tednu januarja nas od vrha iz lanskega marca loči 1600 brezposelnih, ugotavljajo v osrednji banki.
Za lani je torej okvirno znano, da je primanjkljaj znašal približno tri milijarde in pol, ocena še ni dokončna, da so ukrepi za blažitev posledic epidemije stali približno 2,4 milijarde, največ skoraj polovica od tega za ohranitev delovnih mest.
Prav zaradi negotovosti epidemije je določene ukrepe težko opredeliti kot učinkovite, druge pa manj, meni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Marko Jaklič.
Da je večina ukrepov za ohranitev delovnih mest podaljšana do konca marca, razen najbolj priljubljenega čakanja na delo, in da je finančna uprava začela izplačevati tudi pavšale za kritje fiksnih stroškov. Lanski BDP se je po pričakovanjih skrčil od šest do sedem odstotkov, prva ocena bo znana konec marca. V drugi polovici leta je pričakovati odboj. Učinke in uspešnost podpornih ukrepov pa bodo z različnih izhodišč in zornih kotov seveda skrbno analizirale različne ustanove.
