Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Črevlje na plot!

Izšla bo monografija Obutvena dediščina na Slovenskem: o čevljih, škornjih, coklah, opankah in copatih.

20210108_122910
Bojan Knific, kustos v Tržiškem muzeju
foto: Nika Rožanc

Bili smo na obisku pri kustosu tržiškega muzeja, gospodu Bojanu Knificu. Bojan Knific čevlje občuduje, že več let tudi raziskuje, o njih zbira različne zanimivosti, podrobnosti, pričevanja. Vse to je zložil v več kot 400-stransko knjigo z naslovom Obutvena dediščina na Slovenskem: o čevljih, škornjih, coklah, opankah in copatih.

Če gledamo z današnjega vidika, se nam zdi zelo normalno, da sta levi in desni čevelj drugačna, nista simetrična. Je pa bilo to v navadi praktično do konca 19. stolejta in ponekod še med obema svetovnima vojnama. Vsa obutev, skoraj dosledno vsa obutev od 15. stoletja pa do konca 19. stoletja je bila izdelana, kot so rekli, ''na glih kopit'', torej po kopitu, ki je bilo simetrično. Po enem kopitu so torej izdelali čevlje za obe nogi, kar je bilo preprostejše.

Bojan Knific, kustos Tržiškega muzeja in avtor monografije Obutvena dediščina na Slovenskem: o čevljih, škornjih, coklah, opankah in copatih. 

Veliko je tudi ljudskih pesmi, ki omenja šuštarje/šoštarje/čevljarje v takšnem ali drugačnem kontekstu, saj je bil to v preteklosti vendarle pomemben mojstrski poklic. Obrtniki in kmetje na družbeni lestvici niso bili ravno izenačeni, obrtniki so veljali za nekaj več. Pesmi o rokodelcih, ugotavlja Zmaga Kumer, so največkrat šaljive in zanalašč poudarjajo lastnosti, ki rokodelce smešijo. 

Slišalo bomo družino Erčulj, pevca in godca z Rudnega, Tomaža Raucha na žvégli, Aleša Hadalina, skupino pevcev in pevk z Blagovice, pevsko skupino Spominčice, prekmursko Marko bando, Petračeva  s Hudega Vrha, pevce in pevke Kulturnega društva Jerbas, pevsko skupino Drumlce in Saša Galeta ob spremljavi komornega orkestra RTV Slovenija.