Prvi na obisku

Po 50 letih spet z vlakom iz Kočevja v Ljubljano

Ljudje se veselijo vzpostavitve železniške povezave s prestolnico

65853070
foto: BOBO

Po slovenskih železniških tirih je po 50 letih znova stekel potniški promet iz Kočevja v Ljubljano. S tem je končana obnova skoraj 50 kilometrov dolge proge, ki je trajala dvanajst let. S tem so posodobili tudi več kot 120 let staro železniško povezavo, ki je bila zgrajena za potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga. V najboljših letih so po progi na leto prepeljali tudi do 170.000 ton premoga in 134.000 ton lesa.

Vesna Jerbič Perko, direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje, poudarja, da obstaja veliko zgodb okoli železniškega prometa na tej relaciji.

"Gradnjo so začeli 22. maja leta 1892 v Velikih Laščah in to tudi objavili v časopisu. Prvo lopato pa so za 30. maja oznanili tudi Kočevarji istega leta. Posledično se je zgodil rahel časopisni spor. Dejstvo je, da tako kot smo do nedavnega težko pričakovali potniški vlak v Kočevju, so ga tudi pred 120 leti. Kočevskemu premogu in lesu se je odprlo okno v svet."

Mihael Petrovič mlajši, dober poznavalec zgodovine na Kočevskem, pravi, da so potniški vlak v Kočevju že nestrpno pričakovali.

"Malo smo se tudi razburjali, koliko časa vse traja, ter primerjali s tem, da so progo prvič gradili samo leto dni in pol. Hkrati upamo, da se bo ohranila tudi originalna železniška infrastruktura, ki jo imamo v Kočevju."

Ko bodo pridobili vsa dovoljenja, bo vožnja na tej relacija trajala uro in deset minut, odvisno tudi od števila postankov, na posameznih odsekih bodo vlaki vozili s hitrostjo do 100 km na uro. Rkman Dejan, inštruktor strojevodij, je poudaril, da je najvišja točka proge 580 metrov v Dvorski vasi.

"Proga je zelo reliefno razgibana in težka za vožnjo tovornih vlakov, ker so ostre krivine in veliki vzponi do 22 promilov. Tako imajo strojevodje veliko dela s tem, da pripeljejo vlake čez hrib."

Vesna Jerbič Perko, Mihael Petrovič ml. in Mihael Petrovič starejši

foto: Marko Rozman