Restavratorstvo je zelo specifično področje dela, ki zahteva veliko znanj, izkušenj, potrpežljivosti in še česa

Vsako ime nam da podatek o svojem nosilcu, podobno to velja za podjetja. Ta se imenujejo ali po svojih lastnikih, po izdelkih ali storitvah, ki jih delajo in ponujajo, ali pa je ime le skovanka domače ali tuje besede in podobno. Tako zanimivo ime ima tudi podjetje Triptih iz Škofje Loke. Preden pa podrobneje predstavimo to podjetje, še nekaj o imenu samem. Triptih je umetniško delo, ki je razdeljeno na tri dele oziroma izdelano na treh ploščah, ki so s tečaji spojene skupaj, da se lahko zložijo, zaprejo ali odprejo. Triptih izhaja iz zgodnjekrščanske umetnosti in je bil priljubljen standardni format za oltarne slike od srednjega veka naprej. Njegovo geografsko območje je od vzhodnih bizantinskih cerkva do keltskih cerkva na zahodu. Renesančni slikarji, kot sta Hans Memling in Hieronymus Bosch, so uporabljali ta model. Uporabljali so ga tudi kiparji. Triptih je omogočal tudi enostaven prevoz (vir: Wikipedia).

V oddaji ne bomo raziskovali, kje vse se je pojavljal triptih, ampak se bomo odpravili na obisk v Triptih, restavratorski atelje Bogovčič v Škofji Loki. To je družinsko podjetje, restavratorski atelje, kjer pod strokovnim vodstvom mag. Ivana Bogovčiča, konservatorsko-restavratorskega svetnika, izvajajo restavratorske posege na likovnih umetninah. Jedro podjetja sestavlja Luka Bogovčič, direktor, občasno pa se mu  pridruži Jure Bogovčič. V ateljeju že vrsto let sodelujejo pri restavratorskih posegih na stenskih slikah, leseni polihromirani plastiki, oltarjih, slikah na platnu, slikah na lesu in mozaikih.

Več o podjetju oziroma ateljeju Triptih, njegovem delu in izzivih pa v Nedeljski reportaži.

Sogovornika

Ime

Luka Bogovčič je bil pobudnik za ustanovitev družinskega podjetja in je tudi  predlagal, da bi se podjetje, restavratorski atelje, imenovao Triptih. Tako so začeli skupno pot trije, on, njegov brat Jure in oče Ivan. Poleg teh pa v večino projektov vključujejo še druge sodelavce – akademske restavratorje, študente in absolvente restavratorstva ter vrsto sodelavcev s specialnimi znanji.

Začetki

Mag. Ivan Bogovčič, akademski slikar v pokoju, se z restavratorstvom ukvarja že od leta 1961, poklicno pa od leta 1970 naprej. Sinova sta se mu pridružila v začetku 90. let prejšnjega stoletja ob koncu osnovne šole. Najprej se mu je pridružil starejši sin Luka in sodeloval v Kostanjevici na Krki ter potem na Visokem pod Kureščkom in v Izoli.

Čez nekaj let pa se jima je pridružil še mlajši Jure. Tako sta oba sinova spoznala restavratorsko delo najprej neobvezno kot zunanja sodelavca in se sčasoma ogrela za to dejavnost, nam je povedal mag. Ivan Bogovčič.

Posebnosti

Restavratorstvo je zelo specifično področje dela, ki zahteva veliko znanj, izkušenj, potrpežljivosti in še česa.

Luka Bogovčič se spominja, da so bili časi, ko so začeli delati v podjetju Triptih, precej boljši kot danes. Za restavratorje je bilo namreč precej več dela kot danes. Poleg tega so se v tem času znašli v obdobju treh kriz.

Oltarji

Ko občudujemo pozlačene, sijoče oltarje, marsikdo vpraša, koliko zlata je restavrator porabil za obnovo.

Deli oltarjev

Kipi

Oprema cerkva

Freske

Slike

Drobne umetnine

V Triptihu ob končanih delih včasih pripravijo tudi predavanje oziroma zainteresirano občinstvo seznanijo s svojim delom, pripravljajo pa tudi razstave.

Milan Trobič