Letos mineva 40 let od odkritja najvišje ležeče turistične jame v naši državi
Leto 2021 bomo v Nedeljski reportaži začeli pod površjem Zemlje. Jamski svet je čisto svoj svet, pravijo jamarji, ki prizadevno raziskujejo to dimenzijo naše države. Da jim gre dobro, kaže podatek, da je v Sloveniji registriranih več kot 13.000 jam. Vsako leto jih na novo odkrijejo od 100 do 200. Razlog, da se bomo napotili v podzemlje, pa je tudi ta, da je bilo na pobudo Mednarodne speleološke zveze, ki ima sedež v Postojni, leto 2021 proglašeno za svetovno leto jam in krasa. V nadaljevanju bomo oboje združili in šli na radijski ogled Snežne jame na Raduhi.
Je najvišje ležeča turistična jama v naši državi, v kateri je – precej netipično za visokogorje – mogoče opazovati kraške pojave. Letos mineva 40 let od njenega odkritja. Leta 1981 je bil pri odkritju zraven tudi Darko Naraglav, član Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda, ki jamo upravlja:
"Zadnji dan tabora, bila je nedelja, ko smo že odhajali, smo odkrili to udornico. V njej je bilo nekaj metrov snega, med snegom in skalno steno pa smo opazili razpoko, iz katere je močno pihalo in to je bil za nas neki pokazatelj, da so spodaj večji prostori. Sneg smo malo odkopali, spustili v jamo enega fanta, Polovičko, tako smo mu rekli, ker je bil tak bolj majhen, in dejansko ugotovili, da gre jama naprej noter. Prvi dan smo prišli do brezna in v tej veri smo odšli domov, ker s seboj nismo imeli opreme, da bi se lahko spustili vanj. Čez 14 dni smo šli spet gor. Trije so šli prej gor, da bi to brezno opremili. Ko smo prišli drugi, so oni že vriskali, ker se je že dejansko videlo, da gre jama naprej in ji ni konca. Do takrat, vsaj na naših tleh, česa takšnega še nismo doživeli."
Prvi del jame je mrtev, fosilen, kapniki zaradi prenizke temperature tam ne rastejo. Zato pa rastejo ledeni kapniki in ko so razmere primerne, nastanejo tudi ledeni stebri. V začetnem delu jame je t. i. praled. Jama oživi, ko temperatura zraste vsaj do treh stopinj in pol. Na to, da se nekaj dogaja, kažejo kapljice, ki so prisotne na kamnini:
"Vsak kapnik ima kapljico, kapljica pomeni življenje, pomeni rast. V tem delu jama oživi, kapniki se tvorijo, iz odlomljenih delov rastejo novi."
Jama je zanimiva tudi zato, "ker je prinesla nekatera zanimiva odkritja o geološki in kraški preteklosti našega ozemlja", pravi izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa. Njeni sodelavci so v jami nazadnje raziskovali jamsko mleko. Kapniki, na katerih se nahaja, so beli, mehki, v sigotvorni vodi so mikroorganizmi, ki so tudi v kravjem mleku.
Turistični del Snežne jame je dolg približno 600 metrov, celoten glavni rov 1400, skupaj pa so jamarji do zdaj izmerili več kot dva kilometra prostorov. Jamarskemu klubu Črni Galeb iz Prebolda sicer največ težav povzroča začetni del jame. Zaradi podnebnih sprememb se led v jami že nekaj let vztrajno znižuje, kar onemogoča dostop do jame oz. je zanj treba vsako leto poskrbeti na novo. Jamarje pa seveda vznemirja tudi še neodkrito – prepričani so, da Snežne jame še niso popolnoma raziskali.
