naPOTki

"Mi smo potomci Petra Klepca, smo žilavi!"

Občina Osilnica ima dobrih 36 kvadratnih kilometrov površine in približno 370 prebivalcev

20201227_180306
Dežela Petra Klepca
foto: Darja Pograjc

Še pred Kočevjem zavijem desno ter sledim smerokazom za Gotenico in Kočevsko reko. Med visokimi vrhovi dreves se na ovinkasto cesto prebije nekaj toplih sončnih žarkov. Ko zagledam lesenega Petra Klepca, ki v rokah drži smreko, vem, da sem blizu cilja. Strma reber ima 19 serpentin. Ustavim se pri osmi, kjer me že čaka Magi Žagar, vodnica Osilniške doline Dežele Petra Klepca. Takoj dokaže, da so odnosi z drugo stranjo meje dobri, saj priporoči ogled izvira reke Kolpe, ki je na hrvaški strani.

"Se pravi, moramo priti na drugo stran. Moramo narediti kakšna dva kilometra po hrvaški strani ob meji. Zraven vasice Hrvatsko pa se nahaja urejena pohodniška pot."

Tako Kolpa kot Čabranka sta primerni za rafting, supanje in ribištvo. Če bi radi spoznali življenje v dolini nekoč, se ustavite na domačiji Zajskih v vasi Bezgovica. Roman Janeš je na tej domačiji odraščal, pozneje se je odselil, zdaj pa se vrača in jo obnavlja. V skednju ima obsežno zbirko orodij, ki razkrivajo, kako so nekoč tukaj živeli.

"S kmetijstvom so se ukvarjali, drugega ni bilo dosti. Imeli so nekaj glav živine. Bogatejši so imeli konje, so bili furmani. Naši predniki so hodili vsepovsod, tudi v Francijo. Od tam so na primer prinesli te velike žage. Mi jim rečemo amerikanke."

O tem, kako je danes živeti v dolini ob Kolpi in Čabranki, razlaga Cvetka Vesel, članica Društva Osilniška dolina: "To je najlepši kraj na svetu! Imamo krasno naravo, kot Švica. Gorovje, bistro Kolpo in Čabranko, ki sta še vedno najmanj onesnaženi reki."

"Mi smo potomci Petra Klepca! Mi smo tako žilavi, kot je bil Peter Klepec. Tako fizično močni nismo, ampak drugače pa imamo nekaktere njegove gene."

Če bi le imeli več delovnih mest. Upe polagajo v turizem in še nedokončani dom za starejše občane.