Na današnji dan

12. januar

Radoslav Razlag (1826 - 1880) prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu, prvo slovensko delavsko društvo v Trstu, likovna ustvarjalka pod vrhovi Andov

12_Razlag
Radoslav Razlag je septembra pred 150 leti postal prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu
foto: wikipedia

Leta 1826 se je v Rádoslavcih pri Ljutomeru rodil pisatelj in politik Radoslav Razlag. V začetku leta 1865 je bil kot prvi Slovenec izvoljen v Štajerski deželni zbor. Tam se je skupaj z Nemcem Mihaelom Hermannom in pozneje z Josipom Vošnjakom odločno zavzemal za narodne pravice štajerskih Slovencev in zagovarjal federalno ureditev Avstrije. Leta 1869 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor. Avstrijska vlada, ki jo je vodil Karel Hohenwart, ga je septembra 1871 imenovala za kranjskega deželnega glavarja. Radoslav Razlag je tako postal prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu, to pa ni bilo všeč kranjskima voditeljema Janezu Bleiweisu in še posebno Henriku Costi, ki si je sam srčno želel to mesto. Razlag je mesto kranjskega deželnega glavarja zasedal dobre tri mesece.

Slavjansko delavsko podporno društvo je bilo prvo slovensko delavsko društvo v Trstu. Ustanovljeno je bilo 12. januarja 1879, tri leta pozneje pa je pokroviteljstvo nad njim prevzel sam avstro-ogrski prestolonaslednik princ Rudolf Habsburški. Ker je bilo društvo socialno, dobrodelno, so bili njegovi prvi člani po večini nekvalificirani delavci, pozneje pa so se mu začeli pridruževati tudi ljudje iz slovenskih in drugih slovanskih višjih slojev. Društvena pravila so namreč dovoljevala včlanitev tudi ljudem, ki niso sodili med delavce. Društvo je članom zagotavljalo denarno in zdravstveno pomoč, podporo pri obrtniških in umetniških dejavnostih, priskrbelo pa jim je tudi delo. Imelo je svojo knjižnico, prirejalo je literarne večere, tako imenovane besede, predavanja in plese. Tržaško Slavjansko podporno delavsko društvo je delovalo vse do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti poitalijanile in ga preimenovale.

Na današnji dan leta 1910 se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka Bara Remec. Diplomirala je na zagrebški akademiji, v Ljubljani pa se je ukvarjala z ilustriranjem in v duhu postimpresionizma in barvnega realizma slikala krajine, tihožitja in portrete. Kot ilustratorka je sprva sledila smeri, ki jo je razvijal Miha Maleš, sodelovala je pri Domu in svetu ter ilustrirala nekaj prevodov Tineta Debeljaka. Po vojni je emigrirala v Argentino. Ob ustanovitvi društva “Slovenska kulturna akcija” je postala članica likovnega odseka in dala pobudo za ustanovitev umetniške šole, na njej je tudi poučevala. Ilustrirala je vrsto izdaj Slovenske kulturne akcije, tudi prvo celotno izdajo del Franceta Balantiča. Gore okoli mesta Bariloche so jo prevzele in postale navdih za njeno ustvarjanje. Temu je sledilo še odkrivanje sledov starih indijanskih kultur. Ta kraj je postal središče njene likovne ustvarjalnosti.