Pri proizvodnji plastike se uporabljajo številne snovi, ki jo naredijo mehkejšo, odporno na svetlobo in toploto. Med njimi so tudi take, ki so zdravju škodljive in brez težav preidejo v človeško telo, zlasti preko prehranske embalaže. To je potrdilo že več raziskav s področja takoimenovanega humanega biomonitoringa, tudi zadnja, ki jo je izvedlo šest nevladnih organizacij iz različnih držav, med njimi slovenski Ekolo

Kemična industrija močno prehiteva predpise

Pri proizvodnji plastike se uporabljajo številne snovi, ki jo naredijo mehkejšo, odporno na svetlobo in toploto. Med njimi so tudi take, ki so zdravju škodljive in brez težav preidejo v človeško telo, zlasti preko prehranske embalaže. To je potrdilo že več raziskav s področja takoimenovanega humanega biomonitoringa, tudi zadnja, ki jo je izvedlo šest nevladnih organizacij iz različnih držav, med njimi slovenski Ekologi brez meja.

Zbrali so 52 vzorcev urina posameznikov iz Slovenije, Španije, Belgije, Bolgarije, Latvije in Portugalske. V suhem ledu so jih nato poslali na Norveško, kjer so jih oktobra testirali na tamkajšnjem inštitutu za javno zdravje. Rezultate so nato analizirali na Univerzi v Barceloni. Merili so vsebnost ftalatov in fenolov, pojasnjuje Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja:

»Odkritih je bilo na žalost precej spojin, testirali smo 28 spojin in večina udeležencev je imela 20 od teh 28 spojin. Deloma je šlo za različne bisfenole, ki smo jih navajeni iz plastenk, šlo je za ftalate, ki so dodani plastiki za različne rabe.«

Lijana Kononenko, podsekretarka na Uradu RS za kemikalije, ki se je pridružila testiranju, pojasnjuje, da gre za kemikalije, ki se izredno široko uporabljajo v plastičnih izdelkih. Njihov razvoj neprestano prehiteva predpise, potrošniki pa so premalo informirani:

»Kemijska industrija je zelo napredna, hitro se razvija, vedno nove kemikalije prihajajo na trg. A niso dovolj dobro poznane poti, kako se obnašajo v plastičnih izdelkih, to ni dovolj znano, ko grejo v uporabo, v promet. Potem se to z leti počasi izkristalizira, da obstaja problem, da imajo lahko tudi strupene učinke za živa bitja, če pridejo v organizem.«

Erna Strniša