Intelekta

"Ničesar nam ni treba vzeti za novo normalnost"

Ljudi je covid prizadel; nekatere zelo realno in zelo otipljivo. Kakšne so in še bodo psihološke posledice epidemije?

korona_INT
foto: Engin_Akyurt/ Pixabay

Epidemija covida ni grožnja le telesnemu zdravju, ampak ogroža tudi duševno zdravje in vpliva na počutje. Korona je sprožila zdravstveno, politično in ekonomsko krizo. Ob izgubi delovnega mesta in zdravja je še hujša izguba bližnjega. V Sloveniji 3000 umrlih, po svetu 2.000.000 (12. 1. 21). Za ljudi, ki jih je covid kakor koli prizadel, je stiska realna in otipljiva. Strah in negotovost, omejenost medosebnih stikov in zaskrbljenost zaradi zaostrenih ekonomskih razmer vplivajo na vsakdanje življenje slehernega človeka. Covid nas je zaznamoval. "Strah bo ostal," pravi klinični psiholog dr. Tristan Rigler (Psihiatrična klinika Ljubljana). V oddaji Intelekta tokrat o psiholoških posledicah covida. Sodelujejo še psihologinja in raziskovalka doc. dr. Kaja Damnjanović (Filozofska fakulteta Beograd), psiholog in mladi raziskovalec Žan Lep (Filozofska fakulteta Ljubljana) in psihiater prof. dr. Peter Pregelj (Medicinska fakulteta Ljubljana).

Ljudi je covid prizadel; nekatere zelo realno in zelo otipljivo. Dr. Kaja Damnjanović:
Če me že vprašate – sem zelo vzdržljiva in potrpežljiva. Nisem ženska, ki teče na kratke proge, zame bi bila idealna disciplina maraton. Na začetku sem si rekla, da med epidemijo ne bom mogla ničesar storiti in da bom morala ostati doma. To me ni motilo, saj tudi sicer ne hodim veliko ven. Zelo težko pa mi je bilo, ko so za covidom hudo zboleli člani moje družine, v bolnišnici pa zanje ni bilo več prostora. K sreči smo našli rešitev in zdaj je z njimi vse v redu.
Poleg bolezni mojih bližnjih me je najbolj prizadelo, ko sem začutila, da so se ljudje odtujili drug od drugega. Do oktobra se mi je zdelo, da so ločeni samo fizično, od takrat pa se mi zdi, da so zaprti tudi psihično. Tega sem se res prestrašila. Vznemirilo me je.

Korona nas je že spremenila, pravi dr. Damnjanovićeva. Živimo v novi realnosti, v drugačni realnosti, ali je to nova normalnost?
Začeli so govoriti o novi normalnosti. Zame kot psihologinjo je bil to pravi izziv. Prav ničesar nam namreč ni treba sprejeti za "novo normalnost". Popolnoma drugače bo v psihičnem smislu, saj vendar ne vemo, koliko časa bo to še trajalo. Živimo namreč v obdobju, ko gre vse zelo hitro. Zdi se nam, da epidemija traja že zelo dolgo; ko pa bo minila, se nam bo zdelo, da je bila krajša. Težavne dogodke po navadi namreč kmalu pozabimo. Menim, da se bomo hitro vrnili k svojemu prejšnjemu življenju; k stvarem, ki so nas razveseljevale, in ne nazadnje tudi k vsemu, kar smo bili prisiljeni delati. Vse v življenju seveda ni lepo.

Velika pričakovanja, da bomo zaradi koronakrize spoznali, kaj je v življenju zares pomembno, se ne bodo uresničila.
Velika pričakovanja, da bomo zaradi coronakrize spoznali, kaj je v življenju zares pomembno, se ne bodo uresničila. Raziskave in literatura tega namreč ne potrjujejo. Žal ne bo nikakršnega razsvetljenja ‒ in tudi ni treba. Ko bo obdobje covida minilo, bi bilo idealno, če bi nekaj časa živeli v nekakšnem sanatoriju. Če bi nam, ko bo epidemija za nami, kdo rekel: najprej se spočijte, privoščite si počitek; vendar takega luksuza ne bo doživel nihče.
Čeprav ne morem točno predvideti, menim, da nam bo brez virusa psihično laže, vendar bodo posledice ostale. Na teh temeljih bomo morali zgraditi novo življenje. Kot psihologinja razumem, da se ljudje bojijo, vendar družbe ne more povezovati strah. To ne sme biti osnovno načelo.

Oddajo smo oblikovali strokovnjaki in radijci: Kaja Damnjanović, Lidija Hartman, Vladimir Jovanović, Žan Lep, Rudi Pančur, Peter Pregelj, Tristan Rigler in Iztok Konc. Vir podatkov, uporabljenih v oddaji, je spletna stran NIJZ, Covid-19 Sledilnik in monografija Psihologija Pandemije, ki je izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani; njen sourednik je sogovornik v oddaji Žan Lep.

Intelekta je dosegljiva na spletni strani radioprvi.si in v aplikacijah za podkaste.