Aktualna tema

Dvomljivcev v cepivo je veliko in njihovega mnenja se ne da spreminjati čez noč

Razlogi za nezaupanje v cepivo so tudi komunikacijski, je prepričan antropolog Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra Sazu

Dan Podjed
Dr. Dan Podjed. Opomba: slika je simbolna:-). Antropolog je obkrožen s predmeti raziskovalnega zanimanja: masko (koronačas), pametnim telefonom (moderna tehnologija in selfiji), košem za smeti (odpadki), zunaj lahko vidimo cesto (navade v prometu). In še slušalke, da lahko posluša kakšno dobro znanstvenofantastično zvočno knjigo.
foto: Špela Šebenik

Raziskava o odnosu do cepljenja proti covidu-19, ki jo je izvedla skupina študentov Univerze v Mariboru skupaj s člani covid-19 Sledilnika in družbo Valicon, je pokazala, da se je le polovica sodelujočih pripravljena cepiti. Večina prebivalstva je v splošnem sicer cepivom naklonjena in zaupa zdravstveni stroki, so pa skeptični do konkretnega cepiva in želijo s cepljenjem še počakati, ugotavljajo pri Sledilniku.

Pristojne institucije morajo, če želimo doseči želeni nivo precepljenosti, še precej energije vložiti v komunikacijo, da je cepivo varno, saj so to ljudje, ki drugače se cepijo, ampak v tem primeru jih skrbi, da je bil razvoj tako hiter in razne teorije zarote, tako da bi bilo treba v komunikaciji bolje razložiti, kako cepivo deluje, zakaj je bilo razvito tako hitro in poudarjati vidik varnosti.

Antropolog Dan Podjed, ZRC SAZU, je tudi sam presenečen, da se toliko ljudi ne namerava cepiti oz. dvomijo v to, da bi bilo cepivo učinkovito in smiselno zanje ter družbo kot celoto. V primerjavi z ZDA imamo celo večji delež ljudi, ki se ne nameravajo cepiti, razlogi za to pa so predvsem komunikacijski; prave informacije o tem, da je cepljenje smiselno, pomembno in družbeno odgovorno, ne pridejo do pravih skupin ljudi.

"Dvomljivcev je veliko in njihovega mnenja se ne da spreminjati, vsaj ne čez noč, zato bi morali identificirati ciljne skupine ljudi, do katerih prave informacije ne pridejo in poiskati nove komunikacijske kanale za dostopanje do njih. Najbolj me skrbi skupina mladih do 25. leta, saj uporabljajo povsem druge medije; ne gledajo televizije, ne poslušajo radia, pač pa uporabljajo Tik Tok, Snapchat in Instagram, to so njihovi osrednji mediji. Seveda ne predlagam, da vlada odpre profile še na vseh teh medijih, prej predlagam, da bi angažirali tiste, ki so tam že omreženi in predvsem tiste, ki lahko dostopajo do teh skupin ljudi, to so t. i. influencerji oziroma vplivneži, ki imajo ogromno socialnega kapitala in ga lahko vnovčijo v dobro ljudi. Pri tem imam v mislih tudi npr. Luko Dončića, ki ima več kot 5 milijonov sledilcev na Instagramu, to je dober primer tega, kako z eno samo objavo priti do ogromnega števila ljudi. Ima pa tudi naš predsednik države večjo odgovornost, svoj socialni položaj, to je 127 tisoč sledilcev na Instagramu bi moral primerno vnovčiti in informirati ljudi o tem, zakaj je cepljenje družbeno odgovorno dejanje."