Veste, kaj jeste?

Želatina je bogata z beljakovinami, ki pa jih naše telo proizvaja tudi samo

Rastlinska želatina ne obstaja, poudarja inženirka živilske tehnologije Petra Mole

cake-filling-5318903_1920
foto: Pixabay

Če ste danes zajtrkovali jogurt, lahko z veliko verjetnostjo rečemo, da ste pojedli tudi vsaj malo želatine. Ta prosojna, po večini brezbarvna snov živalskega izvora zgoščuje tudi sladoled, sladice, je v gumijastih bombonih, pa tudi nekaterih pasteriziranih mesninah. Pridobivamo jo iz kože in kosti, pojasnjuje inženirka živilske tehnologije Petra Mole z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, Živilska šola:

"Želatina je pridobljena iz kolagena iz delov živalskega telesa – epitelnega in opornega tkiva, načeloma kože in kosti. Po izvoru je ribja, konjska, goveja, svinjska, zadnja je najpogostejša."

Od 98 do 99 odstotkov želatine sestavljajo beljakovine, preostalo so voda in mineralne snovi. Zaradi tega se jo pogosto omenja kot dobrodošlo živilo za zdravje naših sklepov, kosti, v povezavi z osteoporozo, tudi izboljšano presnovo. Pa je res tako dobra za naše zdravje?

"Gre za beljakovine neesencialnega izvora, ki jih naše telo proizvaja samo. Zaradi tega želatine ni smiselno uživati posamezno, ločeno od drugih beljakovinskih živil."

Poznamo rastlinske nadomestke želatine, ki pa niso rastlinska želatina. Agar agar je iz alg, pektin pa iz nekaterih vrst sadja.