Brez varčevanja ne gre. Če si ga seveda lahko privoščimo. In če znamo pravilno varčevati, pa ne le z denarjem. Za nasvete, kako pravilno in smiselno varčevati, se obračamo k strokovnjakom za različna področja, zanima pa nas tudi, kako varčujete vi, spoštovani poslušalci. Doma, v službi, kjer koli. O svojih varčevalnih navadah nam pišite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali na naslov Radio Slovenija, Prvi program, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana s pripisom Varčujmo s Prvim. Nasvete boste slišali v oddaji vsak ponedeljek ob 7.40 na Prvem.
Z uporabo lokalnih ali komplementarnih valut se potrošniki zavežejo, da bodo več porabili v domačem, lokalnem okolju.
Ko omenim lokalne valute, se marsikdo spomni na čase slovenskega tolarja, in ko so v naši soseščini imeli lire in šilinge, malo severneje pa nemško marko. Pri temi, ki jo bomo obravnavali v naslednjih minutah, je bolj primerno poimenovanje komplementarne valute, katerih namen ni izpodriniti, nadomestiti globalne valute, kot je na primer evro, ampak predvsem pospešiti potrošnjo in proizvodnjo lokalnih dobrin. Zagovorniki komplementarnih valut so prepričani, da lahko z njihovo uporabo spodbudimo pridelavo lokalne hrane, podpremo lokalni turizem in kulturo. Omenili smo že, da imajo lokalno valuto v Parizu in Barceloni, v Nemčiji obstaja vsaj 28 različnih lokalnih ali komplementarnih valut. Pa tudi pri nas je nekaj primerov, na primer zasavski »kolm«, v Kidričevem imajo »sternthal«, v Ilirski Bistrici pa »fičnike«.
