Pariški podnebni sporazum, od podpisa katerega bo v soboto minilo pet let, med drugim jasno izpostavlja človekove pravice kot ključne pri naslavljanju podnebne krize. Podnebne spremembe pomenijo grožnjo človekovemu življenju, zdravju, povečevanje lakote, konfliktov in izgubo številnih domov. Ukrepi za blaženje podnebnih sprememb pa ne bi smeli pomeniti novega kršenja pravic. Nekatera sodišča že priznavajo, da neizpolnjevanje zavez glede zmanjševanja izpustov pomenijo kršitev osnovnih človekovih pravic. O vsem tem voditeljica Špela Novak z gosti.
Gostje:
- Živa Kavka Gobbo, predsednica Fokusa, društva za sonaraven razvoj,
- dr. Luka Omladič, filozof in okoljski analitik, Inštitut za aplikativno etiko,
- dr. Maja Bučar, ekonomistka, Fakulteta za družbene vede.
Ob svetovnem dnevu človekovih pravic
Pariški podnebni sporazum, od podpisa katerega bo v soboto minilo pet let, med drugim jasno poudarja človekove pravice kot ključne pri naslavljanju podnebne krize. Podnebne spremembe pomenijo grožnjo človekovemu življenju, zdravju, povečevanje lakote, konfliktov in izgubo številnih domov. Ukrepi za blaženje podnebnih sprememb pa ne bi smeli pomeniti novega kršenja pravic. Nekatera sodišča že priznavajo, da neizpolnjevanje zavez glede zmanjševanja izpustov pomenijo kršitev osnovnih človekovih pravic. O vsem tem voditeljica Špela Novak z gosti.
Gostje:
– Živa Kavka Gobbo, predsednica Fokusa, društva za sonaraven razvoj,
– dr. Luka Omladič, filozof in okoljski analitik, Inštitut za aplikativno etiko,
– dr. Maja Bučar, ekonomistka, Fakulteta za družbene vede.
