Potem ko je bila v preteklosti pogosto deležna bolj obrobne pozornosti, se je letos ob pandemiji pokazalo, kako izjemno pomembna je znanost. V zgolj letu dni smo prišli od ekspresnega dekodiranja celotnega genoma prej nepoznanega koronavirusa do več obetavnih cepiv. Gre za hitrost, ki je povsem neprimerljiva s čimerkoli iz zgodovine. Seveda pa so bili ključni predpogoji za ta podvig že zagotovljeni; številni vrhunski laboratoriji po svetu, vrhunska znanja in razvite tehnologije, ki so z izjemnim sodelovanjem znanstvenikov z vsega sveta in deljenjem raziskovalnih podatkov to sploh omogočili. Kajti znanost je po svoji naravi vendarle tek na dolge proge. Na to smo v Sloveniji v preteklosti prepogosto pozabljali in tako smo danes na prelomni točki. Ali bomo znanosti priznali njen pomen in ji omogočili pogoje za uspešno delovanje ali pa se bo drsenje Slovenije v razvoju in konkurenčnosti ter beg možganov v tujino zgolj pospešeno nadaljevalo. Kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem, je Nina Slaček preverila z nekaterimi letošnjimi prejemniki najvišjih državnih nagrad za znanost, Zoisovih nagrad.

Gostje v studiu:
- prof. dr. Stane Pejovnik, prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo,
- prof. dr. Baraba Malič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke,
- prof. dr. Gregor Anderluh, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke,
- izr. prof. dr. Kozma Ahačič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke.

S Zoisovimi nagrajenci o vlogi znanosti danes

Potem ko v preteklosti znanost pogosto ni bila v središču pozornosti, se je letos ob pandemiji covida-19 pokazalo, kako izjemno pomembna je. V samo letu dni smo prišli od ekspresnega dekodiranja celotnega genoma prej nepoznanega koronavirusa do več obetavnih cepiv. Gre za hitrost, ki je povsem neprimerljiva s čimer koli v zgodovini. Seveda pa so bili ključni dejavniki za ta podvig že zagotovljeni: številni vrhunski laboratoriji po svetu, vrhunska znanja in razvite tehnologije, ki so z izjemnim sodelovanjem znanstvenikov z vsega sveta in deljenjem raziskovalnih podatkov to sploh omogočili. Kajti znanost je po svoji naravi vendarle tek na dolge proge. Na to smo v Sloveniji v preteklosti prepogosto pozabljali in tako smo danes na prelomni točki. Ali bomo znanosti priznali njen pomen in ji omogočili pogoje za uspešno delovanje ali pa se bosta drsenje Slovenije v razvoju in konkurenčnosti ter beg možganov v tujino samo pospešeno nadaljevala. Kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem, Nina Slaček preverja z nekaterimi letošnjimi dobitniki najvišjih državnih nagrad za znanost, Zoisovih nagrad.

Gostje v studiu:
– prof. dr. Stane Pejovnik, prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo,
– prof. dr. Baraba Malič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke,
– prof. dr. Gregor Anderluh, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke,
– izr. prof. dr. Kozma Ahačič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke.

Nina Slaček