Število testiranj se je v drugem valu epidemije zaradi novega koronavirusa povečalo kar za petkrat. Kot je opozoril član strokovne skupine ministrstva za zdravje in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec, so trenutne zmogljivosti trenutno v zgornjih mejah. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, ali so rešitev lahko hitri testi.
Strokovnjaki s področja mikrobiologije so do uporabe tako imenovanih hitrih antigenskih testov za zdaj še zadržani, saj je lahko njihova kakovost v določenih primerih vprašljiva. Skrbi jih predvsem uporaba antigenskih testov pri asimptomatskih bolnikih v bolnišnicah, saj so po besedah Petrovca zadnje študije pokazale, da če je test uporabljen pri tistih, ki nimajo simptomov, zgreši večino tistih, pri katerih bi okužbo s covidom-19 potrdil s PCR-metodo.
Kaj so hitri testi, kako delujejo, zakaj so manj zanesljivi od molekularnih PCR testov, v kolikšnem odstotku so nezanesljivi in kaj prinaša razvoj hitre diagnostike? O tem se je z dr. Majo Rupnik, vodjo raziskovalnega laboratorija v Nacionalnem laboratorij za zdravje okolje in hrano, pogovarjal Peter Močnik.
Strokovnjaki so do uporabe hitrih antigenskih testov za zdaj še zadržani
Število testiranj se je v drugem valu epidemije koronavirusne bolezni povečalo kar za petkrat. Kot je opozoril član strokovne skupine Ministrstva za zdravje in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec, so zmogljivosti ta hip v zgornjih mejah. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, ali so rešitev lahko hitri testi.
Strokovnjaki s področja mikrobiologije so do uporabe tako imenovanih hitrih antigenskih testov za zdaj še zadržani, saj je lahko njihova kakovost v določenih primerih vprašljiva. Skrbi jih predvsem uporaba antigenskih testov pri asimptomatskih bolnikih v bolnišnicah, saj so po besedah Petrovca zadnje študije pokazale, da če je test uporabljen pri tistih, ki nimajo simptomov, zgreši večino tistih, pri katerih bi okužbo s koronavirusom potrdili z metodo PCR.
Kaj so hitri testi, kako delujejo, zakaj so manj zanesljivi od molekularnih testov PCR, v kolikšnem odstotku so nezanesljivi in kaj prinaša razvoj hitre diagnostike? O tem smo se pogovarjali z dr. Majo Rupnik, vodjo raziskovalnega laboratorija v Nacionalnem laboratorij za zdravje okolje in hrano.
"Virus ima genom in ovoj. Z molekularnimi testi, ki jih ta hip največ uporabljamo, ugotavljamo prisotnost genoma, s hitrimi antigenskimi testi pa prisotnost ovoja. In v ovoju imamo proteine in potem uporabimo v laboratoriju narejena protitelesa. In če so virusi v vzorcu prisotni, se protitelesa povežejo s proteini in to potem vidimo kot črtico na testu. Ta črtica pomeni pozitiven izvid testa."
Antigenski test je po besedah Rupnikove hitrejši zato, ker je sama reakcija enostavnejša kot pri molekularnem testu:
"V trenutni izvedbi, ki ji rečemo PCR, moramo namreč eno zaporedje reakcij, ki vključuje tri različne temperature, večkrat ponoviti. In taki ponovitvi rečemo cikel. In to traja. Poleg tega ima molekularni test še eno predstopnjo, ko moramo iz samega brisa pripraviti nukleinsko kislino za vse genome iz tega vzorca. In potem v celokupnem genomu iščemo točno določen genom novega koronavirusa. Pri hitrih testih je reakcija enostavnejša, ker mora v bistvu samo to umetno protitelo najti pravi protein."
Hitri antigenski testi so vseeno manj zanesljivi kot molekularni. Lahko dajejo tako lažno pozitivne kot lažno negativne rezultate. Dr. Maja Rupnik:
"Do slednjih bo prišlo zato, ker mora biti antigena tega proteina ovoja, ki ga iščemo, v vzorcu sorazmerno veliko. Če je proteinov premalo, ga hitri test ne bo zaznal. Druga težava hitrih testov je, da to povezovanje med umetnim protitelesom in virusnim ovojem lahko moti kar nekaj stvari. Rečemo jim inhibitorji. Ti so lahko naravno prisotni v vzorcu in to je še eden od razlogov, zakaj je potem izid testa lahko negativen. Rezultat testa pa je lahko tudi lažno pozitiven, se pravi, da pokaže prisotnost virusa, čeprav ga v vzorcu ni. In ena od možnosti, zakaj do te lažne pozitivnosti pride, je, ker je zelo težko napraviti umetno res zelo dobra protitelesa, ki bi prepoznavala samo ovoj novega koronavirusa. In ta protitelesa lahko v enem majhnem odstotku reagirajo ali s starimi koronavirusi, ki so normalno prisotni v populaciji, ali morda z nečim, kar je pri nas normalno prisotno. A v vsakem primeru, ne glede na test, vedno potrebujemo res zelo dober odvzet vzorec."
Dr. Rupnik poudarja, da pri hitrih testih številne študije znova dokazujejo najboljše rezultate pri simptomatskih bolnikih v določenem obdobju pojava bolezni. Pri asimptomatskih ljudeh so bili rezultati precej slabši. Napačni rezultati testov se, tako dr. Rupnik, spreminjajo tudi glede na pogostost okužbe v populaciji:
"Čim redkejša je okužba v populaciji, tem slabša postaja zanesljivost. Zato je treba te teste dejansko preveriti v realni sliki, v vsaki populaciji posebej. In v vsakih razmerah posebej. In v določenih študijah so bile številke tudi zelo slabe, od 40 do 60 odstotkov."
O tem, kako zahtevno je procesiranje brisa teh hitrih testov do pridobitve rezultata in ali bi v bolnišnicah in DSO-jih lahko hitre teste opravljali sami ali je vendar prav, da gredo te zadeve čez strokovne laboratorije, je dr. Maja Rupnik jasna:
"Na več stopnjah je potreben nadzor kakovosti in še tako enostaven test ima lahko svoje težave, s katerimi najboljše ravna za to usposobljeno osebje. Pomembno je poudariti, da v vsakem primeru potrebujemo res dobro odvzet vzorec, ker samo v dobro vzetem vzorcu bo dovolj virusa. Tako da v bistvu je vsak korak diagnostike pomemben, pa če je videti še tako preprost."
Da so takšni testi namenjeni dokazovanju samo simptomatskih okužb, v navodilih jasno poudarjajo tudi njihovi proizvajalci, o tem sta si enotnih misli tudi dr. Maja Rupnik in dr. Miroslav Petrovec, ki dodaja, da so koristni pri potrjevanju okužb tistih med prvim in petim dnem okužbe. Če okužba traja dlje, ta test postane nezanesljiv. Lahko da test tudi v prvem dnevu ne pokaže okužbe, čeprav je bolnik kužen. To je odvisno od količine virusa, ki jo človek izloča, ta pa se lahko že v enem dnevu spremeni. Metoda PCR je seveda bolj občutljiva, bi dokazala tudi manjšo količino virusa," je razlike med testoma ponazoril Petrovec.
"Je pa ta test neprecenljiv po svoji hitrosti, če pridemo v neki dom za ostarele in imamo tam simptomatske bolnike, bi lahko najprej naredili neko hitro triažo," je še razložil Petrovec. Opozoril je še na podatek, da večina držav antigenskega testa še ne priznava za potrditev okužbe z novim koronavirusom.
Razvoj takšne diagnostike je, kot smo slišali, spodbuden. Vseeno pa bo na zanesljivejše hitre teste oz. hitrejše molekularne teste PCR, ki bi pohitrili potrditve okužb in pripomogli k lažji detekciji in obvladovanju virusa, očitno treba še malce počakati.
