Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Robovi izročila

Ob 250-letnici smrti baročnega skladatelja Giuseppeja Tartinija odstiramo stičišča med umetno in ljudsko glasbo tudi v partiturah tega baročnega mojstra, ki je mladost preživel v Istri.

IMG_9389
Capella Carniola, musica cubicularis in Marino Kranjac
foto: Marko Cotič - Trojer

Letos obeležujemo 250-letnico smrti baročnega skladatelja Giuseppeja Tartinija. Tartini se je rodil v Piranu leta 1692 in svojo mladost je preživel v Istri.

Ob 4. Dnevih slovenske muzikologije, ki veliko pozornosti posvečajo temu baročnemu skladatelju, smo pripravili priložnostno oddajo. V njej predstavljamo robna stičišča med umetno in ljudsko glasbo, med staro glasbo in izvedbami po starem ter odkrivamo istrsko ljudsko motiviko v partituri Giuseppeja Tartinija.

Oddaja gradi most iz duše preteklosti do duše sedanjosti, namreč davnih dni skrivnost žari z ljudskimi glasbeniki iz Istre ter z izvajalci starih glasbenih praks. Nastopajo ljudski glasbeniki iz Istre: Marino Kranjac, Emil Zonta, Cvetko Rakar in Klavdio Šavron ter člani ansamblov za staro glasbo Capella Carniola in musica cubicularis.

Capella Carniola, musica cubicularis in Marino Kranjac

foto: Marko Cotič - Trojer

 

Janez Jocif in Marino Kranjac izvajata istrski ples balun z malo in veliko sopelo.

foto: Marko Cotič - Trojer

 

Bor Zuljan z renesančno lutnjo in ljudski pevec Marino Kranjac.

foto: Marko Cotič - Trojer

 

Ljudski pevci Emil Zonta z roženico, Cvetko Rakar in Klavdijo Šavron.

foto: Marko Cotič - Trojer

 

Marino Kranjac z mandolo

foto: Marko Cotič - Trojer