Mineva 31 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah v Generalni skupščini Združenih narodov. Gre za najbolj univerzalno sprejet dokument na svetu, ki je prinesel trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic. Zato ni čudno, da je 20. november v mnogih državah tudi svetovni dan otrok, ki je namenjen spodbujanju blaginje otrok in zaščite njihovih pravic. A če so se v preteklih tridesetih letih povsod po svetu izboljšali življenjski pogoji, v katerih živijo otroci, jih je koronavirus v zadnjem letu močno poslabšal, najbolj pa se to pozna na področjih izobraževanja, zdravstva in blaginje. Ne le po svetu, tudi pri nas.
Ob svetovnem dnevu otrok: "Otroci so že sami po sebi ranljiva skupina."
Danes mineva 31 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah v Generalni skupščini Združenih narodov. Gre za najbolj univerzalno sprejet dokument na svetu, ki je prinesel trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic. Zato ni čudno, da je 20. november v mnogih državah tudi svetovni dan otrok, ki je namenjen spodbujanju blaginje otrok in zaščite njihovih pravic. A če so se v preteklih tridesetih letih povsod po svetu izboljšali življenjski pogoji, v katerih živijo otroci, jih je koronavirus v zadnjem letu močno poslabšal - tako pri nas kot po svetu. Najbolj se to pozna na področjih izobraževanja, zdravstva in blaginje otrok.
Po podatkih Unicefa se zaradi pandemije ne izobražuje 33 % otrok po svetu, več je otroškega dela, precepljenost proti otroškim boleznim, ki se jih da preprečiti (na primer ošpicam, oslovskemu kašlju in tetanusu), je iz 80 padla na 60 %, za 40 % so se zmanjšali programi prehranske pomoči otrokom, vsaj 15 % več otrok živi v hudi revščini. Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenija, zato opozarja:
"Na žalost bo kar dosti dela, da bomo prišli na točko, na kateri smo že bili. In potem dodatno delo, da se bo situacija še nadaljše popravljala."
V Sloveniji so razmere seveda boljše kot v marsikje drugje, a tudi pri nas so se zaradi ukrepov proti zajezitvi širjenja koravorusne bolezni poslabšali življenjski pogoji in znižali standardi zagotavljanja otrokovih pravic, pravi Petra Zega iz Zveze prijateljev mladine Slovenije. Skrbijo jih predvsem primanjkljaji na področju izobraževanja, poslabšanje zdravstvene stanja otrok - tako fizičnega kot psihičnega, ter poglabljanje revščine in družbene neenakosti.
"Preveva nas nelagoden občutek, da so otroci in mladostniki kar malo spregledana družbena skupina."
"Otroci so že sami po sebi ranljiva skupina", pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina, nekateri iz te skupine pa so še bolj ranljivi. To so otroci s posebnimi potrebami, otroci, ki živijo pod in na pragu revščine, otroci begunci. Na uradu varuha človekovih pravic so v zadnjem letu zaznali več nasilja v družini, izziv še vedno ostaja neenakost v izobraževanju in blaginji otrok, podaljšali so se sodni postopki, še vedno primanjkuje sodnih izvedencev, otroških psihologov in psihiatrov. Ukrepi proti širjenju virusa, ki so zaradi skrbi za zdravje vseh ljudi nujni, vključujejo omejevanje pravic do izobraževanja, igre, druženja, varnega okolja in gibanja, in zato vplivajo ne le na najranjivejše skupine, temveč prav na vse otroke. Pri varuhu spremljajo protikoronske ukrepe, ki jih pripravlja vlada, in se nanje odzivajo, njihove pripombe in predlogi pa so po večini upoštevani. Vseeno pa varuh človekovih pravic pogreša jasno strategijo in medresorsko sodelovanje za področje skrbi za otrokovo dobrobit.
