Pesem v žepu

Severa Gjurin: Ali je še kaj prostora?

Korak v kantavtorsko smer

Severa Gjurin - CD 2020 - Petra Cvelbar
Severa Gjurin
foto: Petra Cvelbar

V Pesmi v žepu tokrat potujemo v glasbeni svet Severe Gjurin. Svojo glasbeno pot je začela kot vokalistka v skupini Olivija, nato pa se je postopoma začela spoprijemati tudi z ustvarjanjem glasbe. Nova plošča Ali je še kaj prostora? prinaša izbor studijskih in živo izvedenih pesmi zadnjega desetletja, hkrati pa je prva, na katero se je Severa podpisala sama in z njo jasno začrtala ustvarjalno smer, ki postaja vse bolj kantavtorska.

Nova plošča prinaša pesmi, zbrane z več vetrov. Nekatere so posnete v živo na koncertih, druge so studijske, vendar se med seboj lepo zvočno prepletajo, kar Severa takole razloži:

»Vsi imajo neko osnovo, ki je tudi malo taka, kot da si v živo to odigral in odpel. Se pravi, nimam rada – vsaj pri sebi ne – tega pretirano produciranega zvoka … V tem smislu se je bilo zelo lahko odločiti za ta koncept, da so gor pesmi v živo in v studiu narejene pesmi, ker se mi zdi, da če so v živo dobro posnete pa če je dober kos muzike, pa če je dobro sproducirano, dobro zmiksano, da pride zelo blizu temu, kar naredim v studiu, ki ima dovolj občutka, kot da je v živo.«

S tega stališča so še posebno zanimive tri pesmi v živi izvedbi zasedbe Sozvočje v triu, ki jo poleg Severe sestavljata še njen brat Gal Gjurin in Blaž Celarec – slednja igrata vsak po več instrumentov.

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih

 

Petnajst pesmi na albumu je nabranih iz različnih obdobij Severinega ustvarjanja. Najstarejše segajo v čas skupine Olivija in se na plošči znajdejo v malo drugačni izvedbi, druge so po nastanku nekoliko mlajše, nekatere od njih so v teh letih izšle kot singli (med te sodi tudi naslovna, "Ali je še kaj prostora tam na jugu"). Pod besedila in glasbo se večinoma podpisuje Severin brat Gal Gjurin. Severa pravi, da je sama potrebovala kar nekaj časa, da se je opogumila za lastno ustvarjanje pesmi, vendar se zadnja leta tega vse bolj loteva:

»Sem morala nekako sama sebe vprašati, kaj pa jaz še imam avtorskega za dati. Tudi če ne berem not, ne pišem za orkestre – čeprav bi tudi z vokalom lahko se posnela in napisala kakšne aranžmaje, ker v glavi pa slišim marsikaj … Ampak je bilo treba tudi, da so dozorele ene stvari. Tako da najprej so bile zelo kratke skice enih melodij z akordi ali pa samo melodij, potem pa vsako leto več, vsako leto boljše … In je to res eno tako noro zadovoljstvo, da sama sebi delam dobre pesmi. Sonce je pa ena izmed njih, ki je na tej plošči kot 'bonus track' na začetku, kjer sem pa jaz avtorica glasbe in besedila in na nek način napoveduje to, kar nameravam v prihodnosti še prinesti na dan, ker sem v zadnjih letih kar veliko tega zastavila in ker mi je tudi všeč.«