Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dan Rudolfa Maistra, osrednja osebnost slovenskega preroda, “Modra ptica” je Slovencem predstavljala najboljša dela svetovnih pisateljev, strokovnjak na področju fiziologije in kardiovaskularne dinamike
Danes je državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki ga od leta 2005 praznujemo v spomin na 23. november 1918, ko so pripadniki prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra dokončno in v celoti prevzeli vojaško oblast v Mariboru. Po formalnem prevzemu vojaškega poveljstva ob razpadu avstro-ogrske monarhije ozemeljska pripadnost Maribora in slovenske Štajerske nista bili dokončni. Nemški mestni svet je razglasil pripadnost mesta in okolice novi republiki Nemški Avstriji, vojaško akcijo zoper Maistra in slovenske oborožene sile pa je načrtovala tudi nemško-avstrijska mestna varnostna straža. 23. novembra 1918 je general Maister s svojimi enotami ob 4. uri zjutraj prehitel protislovenski načrt mariborskih Nemcev in njihovo oboroženo silo razorožil. V tistem hladnem sobotnem jutru pri minus 12 stopinjah so pomembno vlogo odigrali: stotnika Anton Kos in doktor Anton Dolar – sicer klasični filolog in gimnazijski profesor – ter nadporočnika Ivan Gračner in Jože Malenšek, ki so vsak s svojo bojno skupino slovenske vojske zavzeli oporišča nemške Schutzwehr. Vojaška akcija, v kateri so bile poleg vojašnic zavzete vse druge pomembnejše točke v Mariboru, je trajala 40 minut, general Maister pa jo je vodil iz telefonske centrale v poštni stavbi na Slomškovem trgu.
Preroditelj in mecen ter priložnostni pesnik, kritik in prevajalec Žiga Zois je po očetu na Kranjskem podedoval posestva, fužine in tovarne. S tako materialno podlago je po letu 1780 zaradi mecenske dejavnosti postal osrednja osebnost takratnega slovenskega preroda in imel krožek, v katerem se je zbiralo več rodov ustvarjalcev, ki jim je bil po eni strani mecen in denarni podpornik, po drugi pa učitelj in duhovni vodja. Najpomembnejši v Zoisovem krogu je bil Anton Tomaž Linhart, v njem so bili tudi Valentin Vodnik, Jernej Kopitar, Blaž Kumerdej, Jurij Japelj ... Omogočil jim je delo in izdajanje knjig, podpiral pa je tudi delovanje Kranjske kmetijske družbe, ki naj bi pospešila modernizacijo gospodarstva. Kot naravoslovec je zbral evropsko znamenito zbirko mineralov, ki je zdaj v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju, kot zoolog pa je med prvimi preučeval človeško ribico in pisal o njej. Od Zoisovih lastnih del se jih je ohranilo le malo. Za gledališče je v slovenski jezik prevajal besedila opernih arij, za ožji krog je pisal lahkotne alpske poskočnice, prevedel je Bürgerjevo Lenoro, upesnil stari motiv »efeške vdove«, prevajal italijansko poezijo in se v pismih Valentinu Vodniku izkazal kot literarni kritik. Preroditelj, mecen, naravoslovec, literat in podjetnik baron Žiga Zois se je rodil leta 1747 v Trstu.
Veletrgovec Ivan Jelačin je diplomiral na trgovski akademiji v Pragi. Nekaj let je bil družabnik v očetovem podjetju v Ljubljani, potem je ustanovil tovarno zamaškov, leta 1921 je dal pobudo za ustanovitev delniške družbe Merkur, leto pozneje pa je ustanovil še tovarno kisa in špirita Vinocet. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil med drugim predsednik Zveze trgovskih združenj v Ljubljani, predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednosti, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Bil je tudi soustanovitelj založbe “Modra ptica”. Ta si je zastavila nalogo Slovencem predstaviti vsa najboljša dela svetovnih pisateljev; do leta 1941 je izdala petdeset takih knjig. Jelačin je dal tudi pobudo za graditev trgovske akademije in trgovskega doma v Ljubljani. Med vojno je bil interniran v Dachauu, po njej pa so njegovo podjetje nacionalizirali. Ivan Jelačin se je rodil leta 1886 v Ljubljani.
Gojmir Južnič je diplomiral na gradbenem oddelku fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1951 pa še na medicinski fakulteti; doktoriral je leta 1967. Med drugim se je izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji, bil predstojnik Inštituta za fiziologijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1981 pa je postal redni profesor. Deloval je na področjih fiziologije in srčno-žilne dinamike ter med drugim vodil raziskovalni projekt o reaktivnosti srčno-žilnega sistema v naravnih in eksperimentalnih razmerah. Gojmir Južnič – rodil se je leta 1918 v Novem mestu – je bil tudi častni predsednik Evropskega združenja za neinvazivno kardiovaskularno dinamiko.
