Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvo ime slovanske filologije 19. stoletja, začetnik sodobnega slovenskega gasilstva, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad, slovenščina postane učni jezik na vseh osnovnih in meščanskih šolah
Leta 1813 se je v Radomerščaku pri Ljutomeru rodil Fran Miklošič, eden najpomembnejših jezikoslovcev devetnajstega stoletja, oče primerjalne slovnice slovanskih jezikov ter profesor na dunajski univerzi.
V Gradcu je študiral filozofijo, na Dunaju pa pravo. V revolucionarnem letu 1848 je bil predsednik na Dunaju ustanovljenega društva Slovenija, ki je postavilo zahteve po zedinjeni Sloveniji, še posebno pa po enakovrednosti slovenščine. Po kratkem odvetniškem pripravništvu se je zaposlil v dunajski dvorni knjižnici in se spoprijateljil z Jernejem Kopitarjem, ki ga je navdušil za jezikoslovje. Kot priznani jezikoslovec je leta 1849 postal redni profesor za slovanske jezike in književnost na novi stolici za slovansko jezikoslovje na dunajski univerzi. Pozneje je postal član akademije znanosti, dekan filozofske fakultete in leta 1854 tudi rektor univerze. Leta 1862 je postal dosmrtni član zgornjega doma v avstrijskem parlamentu in dve leti pozneje dobil dedni viteški naslov. Na področju jezikoslovja je napisal štiriintrideset samostojnih slovničnih del, leksikografije, leksikologije in etimologije. Miklošič je poleg slovanskih jezikov preučeval še albanščino, romunščino, novo grščino, turščino, madžarščino in romska narečja. Pravzaprav bi ga lahko šteli za utemeljitelja romoslovja, saj je v letih od 1872 do 1881 napisal več prispevkov o Romih in njihovih narečjih.
Leta 1864 se je v Cerkljáh na Gorenjskem rodil utemeljitelj in organizator slovenskega gasilstva Fran Barle. V ljubljanskem prostovoljnem gasilskem društvu je leta 1899 ob podpori župana Ivana Hribarja uvedel slovensko poveljevanje. Reorganiziral je gasilstvo in tudi dosegel, da se je gasilska zveza vključila v slovansko zvezo. Leta 1910 je organiziral zbor Slovenske gasilske zveze in slovanski gasilski zlet v Ljubljani. Fran Barle je takoj po 1. svetovni vojni ustanovil Jugoslovansko gasilsko zvezo v Ljubljani in jo vodil do svoje smrti.
Etnolog France Kotnik je na univerzi v Gradcu študiral slavistiko pri Karlu Štreklju in Matiji Murku ter leta 1908 doktoriral. Nato je bil gimnazijski profesor v Celovcu in na Ptuju, prosvetni inšpektor v Mariboru in Ljubljani ter dolgoletni ravnatelj Mohorjeve družbe v Celju. Raziskoval je koroško ljudsko slovstvo, predvsem Drabosnjaka, koroške in štajerske ljudske šege, ljudsko nošo in suknjarsko obrt, kmečko delo in prehrano. Priredil je prvo strokovno izdajo ljudske proze ter prvi začel sistematično raziskovati slovensko ljudsko zdravilstvo. Pripravil je tudi sintetičen pregled o koroških in štajerskih ljudskih pesnikih in pevcih, o rokopisnih pesmaricah od 18. stoletja naprej ter prvi pregled verskih ljudskih iger in njihovih uprizoritev na našem ozemlju od 16. stoletja naprej. Napisal je tudi zgodovino etnološkega dela na Slovenskem, k popularizaciji stroke pa je veliko prispeval še z objavami v poljudnih časopisih. France Kotnik se je rodil na današnji dan leta 1882 v Dóbrijah pri Ravnah na Koroškem.
Do leta 1918 so bile osnovne šole v slovenskih deželah pretežno slovenske le na Kranjskem in Goriškem, povsod drugod, zlasti na Koroškem in Štajerskem, pa so prevladovale dvojezične ali povsem nemške oziroma italijanske v Istri in Trstu. Podobno je bilo s srednjimi in obrtnimi šolami ter z učiteljišči. Na slovenskem ozemlju, ki je potem pripadlo Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, je bila slovenska samo škofijska gimnazija v Šentvidu nad Ljubljano, ustanovljena leta 1905. Slovenizacija šol se je po koncu prve svetovne vojne začela z naredbama poverjenika za uk in bogočastje pri Narodni vladi v Ljubljani, štajerskega katoliškega politika in srednješolskega profesorja doktorja Karla Verstovška; v uradnem listu sta izšli na današnji dan leta 1918. Naredbi sta uvedli slovenščino kot izključni učni jezik na vseh osnovnih in meščanskih šolah – razen manjšinskih – ter na vseh dvojezičnih srednjih šolah in učiteljiščih. Nemške srednje šole in učiteljišča je Verstovšek postopoma preoblikoval v slovenske zavode. Nemška je ostala samo realna gimnazija v Ljubljani, na novo pa so ustanovili trgovsko akademijo in nižjo tehniško šolo.
