Kmalu bo promet čez prag Prešernove rojstne hiše le še zgodovina, zgodovina povezana s Prešernom pa bo dobila mesto v novih prostorih, ki sta jih odkupili država in občina.
Več o dogajanju v Prešernovih krajih pa v Lokalnem času Romana Erjavec. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Kmalu bo promet čez prag Prešernove rojstne hiše le še zgodovina, zgodovina povezana s Prešernom pa bo dobila mesto v novih prostorih
Leto 2020, čeprav temačno in zlovešče, pa je za Prešernovo Vrbo, prav ob njegovi 220 letnici rojstva, vendarle prelomno. In kam bi šli na Ta veseli dan kulture, če ne prav tja, kjer se je vse začelo. Kar dva prelomna dogodka sta v zadnjem času zaznamovala pesnikovo vas. Najprej sta država in občina uspeli odkupiti posest neposrednega soseda, kjer bo v prihodnjih letih zrasel kulturni center s prostorom za prireditve in srečevanja, ter domačo kulinarično ponudbo in tudi prostor, kjer si bodo mladi pari lahko dahnili DA v slogu Prešerna, na Ribčevini, ki ji domačini pravi žirovniški župan Leopold Pogačar zdaj slikajo svetle čase.
»Ta odkup je pomemben vsaj toliko kot je bil tisti leta 1939, ko je bila odkupljena Prešernova hiša , saj se s tem po desetletjih omejitev, zdaj odpira nova priložnost, da Prešerna predstavimo na drugačen, modernejši način in dodamo nove vsebine. Jaz vidim Vrbo v naslednjih desetih letih dejansko kot epicenter slovenske kulture«
In ker je letošnji Ta veseli dan kulture , ko bi sicer vrata na široko odprle številne kulturne ustanove, , tudi Prešernova hiša, letos pač drugačen, so se v Zavodu za kulturo in turizem odločili, pravi direktor Matjaž Koman, da vsem Slovencem , kljub temu , da ostajamo za zaprtimi mejami občin omogočijo , da jih obiščejo.
»V ta namen smo posneli vrsto kratkih filmčkov , ki odpirajo vrata v spominske hiše na Poti kulturne dediščine, z vrsto zanimivostmi in tudi manj znanimi anekdotami. Gre za več virtualnih sprehodov, s katerimi želimo ostati v stiku z obiskovalci, ki bi nas danes sicer, v normalnih razmerah morda radi obiskali!«
