Z začetkom epidemije koronavirusa letos spomladi se je število prijavljenih brezposelnih povečalo za skoraj 14 odstotkov, ker je nemudoma sprožilo hudo socialno stisko. Čeprav število iskalcev zaposlitve od tedaj ostaja razmeroma stabilno in bi zato na prvi pogled lahko sklepali, da je tokratna stiska manjša, izkušnje humanitarnih organizacij kažejo, da se je revščina v drugem valu epidemije še poglobila. Za kratek oris stanja na terenu smo prosili predsednico Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anito Ogulin. Z njo se je pogovarjala Alja Zore.
foto: Anemone123 (Pixabay)
O poglabljanju revščine v drugem valu epidemije s predsednico Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anito Ogulin
Z začetkom epidemije koronavirusa letos spomladi se je število prijavljenih brezposelnih povečalo za skoraj 14 odstotkov, ker je nemudoma sprožilo hudo socialno stisko. Čeprav število iskalcev zaposlitve od tedaj ostaja razmeroma stabilno in bi zato na prvi pogled lahko sklepali, da je tokratna stiska manjša, izkušnje humanitarnih organizacij kažejo, da se je revščina v drugem valu epidemije še poglobila. Kot poudarja predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin je med prizadetimi ogromno ljudi, ki so se do zdaj preživljali s svojim delom:
»Imamo prekarne delavce, ki nimajo prihodka že od začetka leta, imamo ljudi s skrajšanim delovnim časom, ki so ostali na čakanju, imamo ljudi, ki so imeli pogodbo za delo za določen čas, pa jih niso mogli zaposliti. Imamo res ogromno delavcev, ki so z lastnimi prihodkom in zaslužkom živeli, ampak ta trenutek ga nimajo.«
Revščina njihovih družin pa v težko stisko potiska tudi otroke, ki so v času šolanja od doma še bolj prepuščeni domačemu okolju. Neenakost med otroki se na tak način izjemno povečuje, poudarja Anita Ogulin:
»Resnično ugotavljamo veliko neenakost med otroki. Imajo različno tehnično opremljenost kar zadeva šolanje na daljavo. Imajo zelo različne in premnogo otrok zelo slabe bivanjske pogoje, kjer šola na daljavo tudi ne teče, kot bi morala. Seveda je pa največja ovira varnost otrok v družinah - tam, kjer je revščina, tam, kjer pade odnos med staršema, tam, kjer se rojeva tudi nasilje.«
