Na ministrstvu za Infrastrukturo naj bi v kratkem v vladno potrditev poslali predlog sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu. Sprememb so se sicer lotili že pred več kot letom dni, o čemer je tekla tudi javna razprava, zdaj pa naj bi bile te nared za obravnavo na vladi in potem tudi za zakonodajni postopek. Poleg drugega, so se zdaj pojavili tudi predlogi o znižanju denarnih kazni za nekatere prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti. Večinoma gre za manjše prekoračitve, in so temu primerno tudi predlagana znižanja manjša - po nekaj deset evrov, znižali pa naj bi tudi kazni za večjo prekoračitev na območju umirjenega oz. skupnega prometa in na območju omejene hitrosti. Kazen za prekoračitev za 20 do 30 km/h je na teh območjih zdaj 1000 evrov, po novem naj bi bila prepolovljena, torej 500 €. Bi pa te in druge prekrške kaznovali z več kazenskimi točkami.
Kot pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, vse podrobnosti še niso povsem dorečene, a nekatere denarne kazni nameravajo znižati. Dejstvo je, da je Slovenija med državami, kjer so denarni kazni za te in druge prekrške med najvišjimi, sploh ob upoštevanju kupne moči, kljub temu pa je hitrost vzrok za skoraj polovico vseh najhujših nesreč v Sloveniji. Strokovna javnost je predlog sprejela z nekaj zadržki; o tem kakšni so, več v nadaljevanju. Najprej pa poslušajmo, kako vzroke in namen znižanja nekaterih glob pojasnjuje minister za Infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki mi je uvodoma povedal, da so do predloga prišli, ko so primerjali našo kaznovalno politiko s tistimi v Avstriji, Italiji, Franciji in Nemčiji.
Ministrstvo za infrastrukturo namerava predlagati znižanje denarnih kazni za nekatere prekoračitve hitrosti
Na Ministrstvu za infrastrukturo naj bi v kratkem v vladno potrditev poslali predlog sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu. Sprememb so se sicer lotili že pred več kot letom dni, o čemer je tekla tudi javna razprava, zdaj pa naj bi bile te nared za obravnavo na vladi in potem tudi za zakonodajni postopek. Poleg drugega so se zdaj pojavili tudi predlogi o znižanju denarnih kazni za nekatere prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti. Po večini gre za manjše prekoračitve in so temu primerno tudi predlagana znižanja manjša – po nekaj deset evrov, znižali pa naj bi tudi kazni za večjo prekoračitev na območju umirjenega oz. skupnega prometa in na območju omejene hitrosti. Kazen za prekoračitev za od 20 do 30 km/h je na teh območjih zdaj tisoč evrov, po novem naj bi bila prepolovljena, torej 500 evorv. Bi pa te in druge prekrške kaznovali z več kazenskimi točkami.
Vsi sogovorniki se strinjajo, da je treba vlagati v preventivo in ozaveščanje voznikov. Strinjajo se tudi, da so kazni visoke, vendar pa pripominjajo, da je zaradi manj nadzora tudi manjša možnost, da bi bili zaloteni pri prekršku. Poleg tega pa imamo tudi polovičke, ki razpolovijo kazen, če račun plačamo v osmih dneh.
Minister Jernej Vrtovec: Ocenjujemo, da je kazenska politika ponekod precej inkasantna, kar pomeni, da ljudje plačujejo kazni na odsekih, na katerih je hitrost že tako omejena in ogroženost ni tako velika.
Na vprašanje, ali je bil AMZS povabljen k pripravi tega predloga, Jure Kostajnšek odgovori, da so sodelovali v javni razpravi pred dobrim letom, vendar takrat predloga o spremembi višine sankcij ni bilo. Tej spremembi sicer ne nasprotujejo.
Jure Kostajnšek, AMZS: Za varnost v prometu smo veliko naredili s tem, da smo dogradili avtocestni prometni križ, ki pa zdaj ponekod že pregoreva, in z uvedbo vinjet omogočili še precej več uporabnikom uporabo varnejših avtocest. Redno vzdržujemo tudi državne ceste. Če pomislimo, da smo včasih imeli več kot 700 mrtvih na leto in pozneje 350 mrtvih in imamo zdaj približno sto mrtvih na cestah letno, lahko rečemo, da smo varnost na cestah precej izboljšali.
Robert Štaba se sicer strinja, da so kazni pri nas visoke, vendar opozarja na povezavo med višino kazni in možnostjo, da te zalotijo pri prekršku. V nekaterih drugih državah po Evropi so kazni sicer nižje, a imajo bistveno večji nadzor, z večjim številom merilnikov hitrosti.
Robert Štaba, zavod Varna pot: Če ni doslednejšega nadzora in prekrški na koncu niso sankcionirani, kaznovalna politika nima učinka. V Sloveniji se je ob tem pravnem sistemu, ki ga imamo, vsakdo, ki išče bližnjice, sposoben izogniti kazni tako zaradi hitrosti kot zaradi alkohola. Sploh ni treba poznati nobenega pravnika, le na internet greš in najdeš pravi nasvet. Do danes nobena vlada ni bila pripravljena zamašiti teh pravnih lukenj.
Na očitek, da je ministrstvo obšlo stroko, minister Jernej Vrtovec zanika in poudarja, da so se pogovarjali z različnimi strokovnjaki, ki so povedali, da kazen ni edini instrument doseganja varnosti v prometu.
