Dom za številne ni varno zavetje; nasilja pa je v času, ko se moramo zaradi epidemije zadrževati za domačimi zidovi, še več. Sogovornica ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami opisuje dolgoletne zlorabe v domačem okolju. Več let jo je nekdanji partner žalil, poniževal, ji grozil; prepričal jo je, da je ničvredna, da ne more živeti brez njega. Nasilen je bil tudi do otrok, lasal jih je, jih udarjal po glavi, poniževal, jim grozil. Nato se je kljub velikemu strahu odločila oditi. Zbežali so dobesedno brez vsega, le z oblačili, ki so jih imeli na sebi. Bilo je zelo težko, njo in otroke je prežemal strah, niso imeli kam iti, nekaj časa so se selili naokoli. A naposled so našli svoj mir, otroci napredujejo, več se smejijo, pogovarjajo. Vredno je bilo truda, pravi. Vsem žrtvam nasilja pa sporoča, naj se soočijo s strahom, naj ne obupajo ter naj gledajo le naprej in se ne ozirajo nazaj. Poudarja tudi, da ji je bilo v veliko pomoč Društvo za nenasilno komunikacijo, ki ji je svetovalo, jo usmerjalo in ji pomagalo pri prvih korakih.

"Žalil me je, me poniževal in nadzoroval, mi grozil, me stiskal za vrat. Nasilen je bil tudi do otrok; lasal jih je, jih udarjal po glavi, jim grozil."

Dom za številne ni varno zavetje; nasilja pa je v času, ko se moramo zaradi epidemije zadrževati za domačimi zidovi, še več. Sogovornica ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami opisuje dolgoletne zlorabe v domačem okolju. Več let jo je nekdanji partner žalil, poniževal, ji grozil; prepričal jo je, da je ničvredna, da ne more živeti brez njega. Nasilen je bil tudi do otrok, lasal jih je, jih udarjal po glavi, poniževal, jim grozil. Nato se je kljub velikemu strahu odločila oditi.

Odločilen trenutek za odhod je bil, ko je otroke na silo hranil, enega stiskal za vrat, jih snemal, kako jokajo.

Zbežali so dobesedno brez vsega, le z oblačili, ki so jih imeli na sebi. Bilo je zelo težko, njo in otroke je prežemal strah, niso imeli kam iti, nekaj časa so se selili naokoli. A naposled so našli svoj mir, otroci napredujejo, več se smejijo, pogovarjajo. Vredno je bilo truda, pravi. Vsem žrtvam nasilja pa sporoča:

Želim, da nikakor ne obupate, glejte samo naprej, ne ozirajte se nazaj.

Kot pravi, smo namreč ženske, še zlasti, ko gre tudi za naše otroke, veliko močnejše, kot si mislimo. Poudarja pa tudi, da ji je bilo v veliko pomoč Društvo za nenasilno komunikacijo, ki ji je svetovalo, jo usmerjalo in ji pomagalo pri prvih korakih.

Živa Trček