Že več kot 20 let je Slovenija dom Glorie Victorie Luna Saavedra oz. krajše Glorie Luna. Je druga Perujka, ki jo gostimo v Drugem pogledu. K nam jo je zaneslo znanstvo s Slovencem. Ker se je v Slovenijo preselila med študijem novinarstva v domovini, se je morala tu kar hitro lotiti učenja slovenščine, saj sicer študija ne bi mogla dokončati. Danes vodi svojo jezikovno šolo, zato bosta z Andrejo Gradišar govorili tudi o ljubezni Slovencev do španščine.

Gloria Victoria Luna Saavedra je v Slovenijo iz Peruja prišla leta 1997, danes vodi svojo jezikovno šolo

Že več kot 20 let je Slovenija dom Glorie Victorie Luna Saavedra iz Peruja. K nam jo je leta 1997 zaneslo znanstvo s Slovencem.

"Slovenija je bila kot taka skrinjica. V primerjavi z velikimi mesti z ogromnimi nebotičniki, vrvežem ter veliko prometa je bilo tu mirno, tudi red in tišina, na kar nisem bila tako zelo navajena. Hladno je bilo takrat oktobra. Ko smo vstopili v dom, pa je bilo toplo. Za darilo sem takrat dobila copate," Gloria opisuje prve vtise.

Ljubljana takrat ni bila moderno mesto, delovala je malo starinsko. Se je pa Perujki zdelo zanimivo, da so vozičke z dojenčki naokoli prevažali tudi moški, česar iz domovine ni bila vajena.

"Včasih ni bilo v navadi, najpogosteje so bile s tem delom obremenjene ženske. Sčasoma se navade spremenijo. Zdaj so tudi v Peruju moški, ki se ukvarjajo z otroki in sodelujejo pri domačem delu."

Ker se je Perujka v Slovenijo preselila med študijem novinarstva v domovini, se je morala tu kar hitro lotiti učenja slovenščine, saj sicer študija ne bi mogla dokončati. To ji je uspelo, danes pa vodi svojo jezikovno šolo:

"Zanimivo je, kako imajo Slovenci radi španščino. Že sami se učijo prek telenovel. Ko pridejo, tako znajo že nekaj besed, so motivirani, jih veseli, da imajo neposredni stik z rojenim govorcem tega jezika. Veliko zanimanja je, sprašujejo, sodelujejo, so pridni. Hitrejše se učijo španščino kot špansko govoreči slovensko."

Gloria pravi, da je v Sloveniji pognala korenine, čeprav je sem prišla, ne da bi to zares načrtovala. Vsako toliko časa se vrne v Peru, saj pravi, da njena duša diha tako slovensko kot perujsko, je razdeljena na dva dela.

"Če bi bilo mogoče, bi v Slovenijo pripeljala družino, kolege pa povabila na obisk, da bi si ogledali, kakšno je tu življenje. Slovenija je majhna država z velikim občutkom za razvoj in disciplino. V Peru bi vzela ta zagon, da bi se naučili drugačnega odnosa do dela in tudi bolj prijaznega odnosa do narave."

Andreja Gradišar