Drugi pogled

Na Tajvan ga spominjajo copati, na Kanado ljubezen do gora, popolnoma slovenski pa je odločen "ne"

Chris Lee, ki se je rodil v Tajvanu in od otroštva živel v Kanadi, na Radiu Študent vodi oddajo Sleepless in Slovenia

00100dPORTRAIT_00100_BURST20200620053720110_COVER
foto: Osebni arhiv

Kanadčana s tajvanskimi koreninami Chrisa Leeja je v Slovenijo leta 2017 pripeljal študijski program Erasmus mundus.

"Magistrski program turističnega managementa se je začel leta 2016. Najprej smo en semester preživeli v danskem Koldingu, sledil je premik v Ljubljano in še pozneje v špansko Girono. Na Danskem je vse delovalo izjemno dobro, vsi, celo najstarejše gospe v knjižnicah ali v vaseh, so govorili popolno angleščino. Bilo je dobro, a hkrati sem imel občutek izoliranosti, saj družba ni tako odprta. Radi imajo tujce, a jih ne vključujejo v svojo družbo. Prihod v Slovenijo je bil zato velika sprememba."

Na domačo Kanado ga pri nas spominjajo gore:

"Kanadčani radi hodimo v gore. V Vancouvru sem mislil, da smo kar malo fanatični … tu pa spoznal, da je vse skupaj lahko še bolj ekstremno. Ne vem, ali ljudje zato radi hodijo v gore, ker so mesta tako majhna in vsi poznajo vse, gore pa so nekakšen pobeg od tega."

Slovenci smo veliko bolj neposredni, nadaljuje sogovornik:

"Če bi vse tri narode razvrstil na lestvici od najvljudnejših do najbolj neposrednih, so najvljudnejši zagotovo Tajvanci. Če jih nekdo povabi na zabavo, pa ne želijo priti, rečejo, da bodo na koledarju preverili, ali so prosti. Iz tega lahko sklepaš, da je bil to ne. V Kanadi bomo sicer rekli ne, a predlagali, da se družimo kdaj drugič. Tu pa dobiš jasen odgovor: "Ne, takrat sem zaseden."

Chris na Radiu Študent vodi oddajo Sleepless in Slovenia. V njej govori o težavah, s katerimi se redno spopadajo tujci v naši državi. Med njimi je tudi ta:

"Včasih se moraš res boriti, da bi te priznali za del družbe. Na primer – ogromno zapletov sem že imel v postopku priznanja vozniškega dovoljenja. Tudi zaradi tega, ker imam dokumente iz države, ki po mnenju uradnikov ne ustreza mojemu zunanjemu videzu. To je vodilo do 14-mesečnega dopisovanja, prizadevanja, urejanja dokumentov. Čeprav je bila ena od mojih zaposlitev v Kanadi učenje varne vožnje ameriških diplomatov, se tu volana še pritakniti ne smem."

"Ko pride do takih zapletov, ko se 14 mesecev dopisuješ z upravno enoto in drugimi pristojnimi službami, se vprašaš, ali želiš živeti v taki državi. Želim si, da bi slovenska oblast pri pisanju zakonov pomislila tudi na tujce, ki živimo v državi, na to, kako posamezni zakoni vplivajo na nas," sklene pogovor.