Trajnost je smer, v katero si Slovenija že leta prizadeva, da bi šla. Njen trud in delo pa opazijo tudi v tujini. Mednarodna organizacija Green Destinations je tako letos med 100 najbolj trajnostne destinacije na svetu uvrstila tudi 9 slovenskih: Bled, Brda, Dolina Soče, Kočevsko, Ljubljano, Logarsko dolino-Solčavsko, Miren, Kras, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Gre tudi za destinacije, ki so nosilke zlatega znaka Slovenia Green v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. A komu so sploh namenjene uvrstitve na takšnih seznamih, kot je 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu? Zgolj destinacijam kot priznanju za dobro delo ali morda tudi turistom v »oporo«, kam iti? Tina Lamovšek se je pogovarjala z Emilom Juvanom s katedre za trajnostni razvoj destinacij fakultete za turistične študije – Turistica.
Foto: BoBo
Med 100 najbolj trajnostnimi destinacijami na svetu devet slovenskih
Trajnost je smer, v katero si Slovenija že leta prizadeva, da bi šla. Njen trud in delo pa opazijo tudi v tujini. Mednarodna organizacija Green Destinations je tako letos med 100 najbolj trajnostne destinacije na svetu uvrstila tudi 9 slovenskih: Bled, Brda, Dolina Soče, Kočevsko, Ljubljano, Logarsko dolino-Solčavsko, Miren, Kras, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Gre tudi za destinacije, ki so nosilke zlatega znaka Slovenia Green v okviru Zelene sheme slovenskega turizma.
Z uspehom so na Slovenski turistični organizaciji zelo zadovoljni. Tamkajšnja vodja sektorja Raziskave, razvoj, inovacije in evropski projekti v Slovenski turistični organizaciji Barbara Zmrzlikar : "Nagrade so prejele destinacije iz 36 držav sveta. Več kot Slovenija sta prejeli zgolj Portugalska in Nizozemska, in sicer vsaka po enajst."
Zmrzlikarjeva nadaljuje, da je STO za svoja prizadevanja na področju trajnostnega turizma in razvoja zelene sheme že marca prejela nagrado 2020 Sustainable Top 100 destination Award v kategoriji Best of Europe - skupaj z akreditiranim partnerjem Zelene sheme slovenskega turizma, to je Tovarna trajnostnega turizma Goodplace - za številne dobre primere destinacijskih praks.
Ne gre pa spregledati, da je bilo lani na lestvici 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu kar 31 slovenskih. Gre tu morda za nazadovanje? Razlika v številu destinacij je posledica zaostritve pogojev. »In to načrtno. Sistem je bil, da lahko kandidirajo samo tiste destinacije, ki so vključene v Zeleno shemo slovenskega turizma in imajo bodisi znak Slovenia Gold ali Slovenia Silver ter vsaj en certificirani nastanitveni objekt.« Ta kriterij je prinesel 50% skupne ocene, na drugo polovico ocene pa je vplival opis dobre prakse, ki ga je posamezna destinacija predstavila.
A komu so uvrstitve na takšnih in drugačnih lestvicah, kot je prej omenjena, namenjene? Destinacijam kot priznanje za dobro delo ali turistom v oporo, kam se odpraviti? Obema, pravi Emil Juvan s katedre za trajnostni razvoj destinacij fakultete za turistične študije – Turistica na primorski univerzi. »Vendar bi izpostavil, da ne pri enih ne pri drugih – vsaj zaenkrat kažejo to naši podatki – ni ekološki odtis turizma tisto glavno vodilo. Destinacije in turistični ponudniki se odločajo za sledenje takim nazivom, zato da se naučijo, kako lahko zmanjšajo svoje stroške poslovanja. Turisti pa tovrstne znake ocenjujejo in upoštevajo pri načrtovanji svojih destinacij z vidika, da je takšna destinacija bolj čista, zelena, ima bolj pestro floro in favno, vsak ve, da to predstavlja najbolj atraktivne atribute načrtovanja počitnic.«
»Mislim, da bo covid-turizem lahko bolj trajnosten pri družbenih in ekoloških vidikih že zaradi tega, ker bo manj množic – to se že kaže, manj bo potnikov, destinacije in ponudniki bodo lahko oblikovali bolj trajnostna doživetja, ker ne bo potrebno tolikšnega uvoza, toliko drugih surovin. Na ta način bomo lahko lažje zagotavljali neko samozadostnost.« Emil Juvan.
