Pri koprski založbi Libris je nedavno izšla monografija, ki sta jo izdala Krajevna skupnost Dekani in Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, z naslovom Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes.

Knjiga na več kot 380-ih straneh objavlja še neizdane terenske zapiske ekipe Slovenskega etnografskega muzeja, ki je v okolici Dekanov raziskovala leta 1949, natančneje, od 15. septembra do 25. oktobra. To so bile vsakoletne sistematične terenske raziskave kustosov Slovenskega etnografskega muzeja, ki jih je vpeljal takratni ravnatelj, dr. Boris Orel, član in vodja kar osemnajstih ekip. Ekipe so štele od 10 do 20 članov, med katerimi so bili muzejski kustosi, risarji in drugi sodelavci.

Kot rečeno, so jesen leta 1949 preživeli v dolini reke Rižane, kjer leži strnjeno naselje Dekani. Za več kot mesec dni so se ustavili tam in s kolesi odhajali raziskovat bližnje kraje: Tinjan, Osp, Socerb, Škofije. Skupaj so med odpravo ustvarili 35 zvezkov terenskih zapiskov ter več kot 400 fotografij. Vendar zbrano gradivo žal nikoli ni bilo objavljeno.

Prav to je spodbujalo in gnalo glasbenika, zapriseženega istrski ljudski glasbi, Marina Kranjca, da naredi korak naprej in del teh raziskav objavi. To mu je uspelo letos skupaj z dialektologinjo Suzano Todorović.
V oddaji slišimo pristno dekansko narečje. Sami pa rečejo, da govorijo po pisjansko.

Pojejo in godejo: Tolovaj Mataj, Istrijanski muzikanti, Kantadori, Trio Julijana Strajnara in istrska skupina Vruja.

Izšla je monografija Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes

Pri koprski založbi Libris nedavno izšla monografija, ki sta jo izdala Krajevna skupnost Dekani in Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, z naslovom Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes.

Knjiga na več kot 380-ih straneh objavlja še neizdane terenske zapiske ekipe Slovenskega etnografskega muzeja, ki je v okolici Dekanov raziskovala leta 1949, natančneje, od 15. septembra do 25. oktobra. To so bile vsakoletne sistematične terenske raziskave kustosov Slovenskega etnografskega muzeja, ki jih je vpeljal takratni ravnatelj, dr. Boris Orel, član in vodja kar osemnajstih ekip. Ekipe so štele od 10 do 20 članov, med katerimi so bili muzejski kustosi, risarji in drugi sodelavci.

Kot rečeno, so jesen leta 1949 preživeli v dolini reke Rižane, kjer leži strnjeno naselje Dekani. Za več kot mesec dni so se ustavili tam in s kolesi odhajali raziskovat bližnje kraje: Tinjan, Osp, Socerb, Škofije. Skupaj so v med odpravo ustvarili 35 zvezkov terenskih zapiskov ter več kot 400 fotografij. Vendar zbrano gradivo žal nikoli ni bilo objavljeno.

Prav to je spodbujalo in gnalo glasbenika, zapriseženega istrski ljudski glasbi ‒ Marina Kranjca ‒ da naredi korak naprej in del teh raziskav objavi. To mu je uspelo letos skupaj z dialektologinjo Suzano Todorović.

V oddaji slišimo pristno dekansko narečje. Sami pa rečejo, da govorijo po pisjansko.

Pojejo in godejo: Tolovaj Mataj, Istrijanski muzikanti, Kantadori, Trio Julijana Strajnara in istrska skupina Vruja.

Nika Rožanc