Naše poti

Sodobni izzivi romskega jezika

Romski jezik je enoten, vendar ima samo v Evropi, kjer po ocenah živi okoli petnajst milijonov Romov, nekaj čez tisoč narečij. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da jezik počasi izumira.

samanta1
Samanta Baranja
foto: Sandi Horvat

Tokratno oddajo v celoti namenjamo svetovnemu dnevu romskega jezika, ki smo ga obeležili 5. novembra. Skupaj z jezikoslovko, Samanto Baranja, smo naslovili izzive s katerimi se romski jezik sooča. V zadnjih letih se je zaradi nerazvijanja jezika oblikovala tako imenovana umetna romščina. Kljub temu, da v Evropi živi okoli petnajst milijonov Romov, romščina počasi izumira, saj je mladi v vsakdanjem življenju ne uporabljajo.

»Jezikoslovne raziskave kažejo, da je pradomovina Romov Indija, od koder naj bi se indijske nomadske skupine med 9. in 11. stoletjem preseljevale v različne evropske kraje. Predvsem zaradi preseljevanja romsko govoreče populacije v različnih obdobjih in vpliva jezikov, s katerimi je romski jezik prišel v stik, lahko v današnji romščini prepoznamo med 950 in 1370 narečij. Ključno obdobje, ki je pomembno vplivalo na romski jezik, je obdobje, ko so se Romi zadrževali na grško govorečem ozemlju (števila za sedem, osem in devet). V Sloveniji poznamo vsaj 4 narečja, vendar bi lahko rekli, da ima vsako naselje določene specifike v svojem narečju, ki se razlikujejo od ostalih različic. Značilnosti teh narečij. Skupno: podedovano besedišče iz indijskih jezikov (primeri), veliko izposojenk iz različnih jezikov«, izpostavlja Samanta Baranja.

Pri poskusu ohranjanja romskega jezika naletimo na t.i. umetno romščino. Gre za poskus ohranjanja jezika, ki ima dva vidika. Prvi je ta, da nastajajo nove besede, pri katerih gre za dobesedne prevode iz slovenskega jezika ali kovanje novih besed z namenom, da bi zvenele čim bolj romsko. Če bi šli s temi besedami med Rome, jih najverjetneje ne bi razumeli oz. bi bili začudeni nad temi besedami. Po drugi strani pa lahko kovanje besed na tak način pripomore k razvoju in nadgradnji romskega jezika.

Samanta Baranja meni, da nas upravičeno skrbi za prihodnost romskega jezika. Da bi se jezik razvijal in ohranjal še naprej pa po njenih besedah moramo poskrbeti za zvišanje samopodobe govorcev romščine, raziskovanje romskega jezika, oblikovanja kakovostnih didaktičnih materialov za poučevanje in učenje romščine ter najti ustrezne rojene govorce posameznih romskih narečij in jih usposobiti za poučevanje romskega jezika.