Letošnje Martinovo je bilo seveda tudi v Prlekiji in Prekmurju čisto drugačno. Vinogradniki in vinarji niso mogli pripraviti martinovanj, gotovo pa so gospodarji kot običajno ocenili tako vinsko letino kot letino na poljih. Martinovo je namreč iz preteklosti praznik, ko se zaključuje jesensko delo, šege in navade, ki so se razvile ob tem času, pa se ujemajo z ljudskim rekom, da je Martinovo "jesenski pusti". Seveda pa je, kot večina svetnikov, tudi Martin prinašal vremenske napovedi. Več o vsem tem pa z Lidijo Kosi, ki tako v Prekmurju kot Prlekiji že desetletja spremlja dogajanje ob 11. novembru.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju, tokrat Lidijo Kosi
Tokratni 11. november je bil v primerjavi s tistimi iz preteklih let povsem drugačen. Vinogradniki in vinarji niso mogli pripraviti martinovanj, gotovo pa so gospodarji kot običajno ocenili tako vinsko kot letino na poljih. Martinovo je namreč iz preteklosti praznik, ko se končuje jesensko delo, šege in navade, ki so se razvile okrog martinovega, pa se ujemajo z ljudskim rekom, da je martinovo jesenski pust. Kot večina svetnikov je tudi Martin prinašal vremenske napovedi. Več o martinovem in vsem, kar sodi k izročilu, ki ga je ljudem skozi stoletja prinesel sveti Martin, pa z Lidijo Kosi, ki tako v Prekmurju kot Prlekiji že desetletja spremlja dogajanje ob 11. novembru.
