Na svetovni dan hoje nas je v Lokalnem času Tjaša Škamperle odpeljala na potep s tremi glavnimi postajami. Najprej na pokopališče školjk v Ankaranu, z radijskim mikrofonom smo ujeli tudi gostovanje več kot 200 različnih vrst rastlin, predvsem sredozemskih, ki so iz LJubljane pripotovale na Obalo, ob koncu pa smo se spomnili še Rižanskega zbora in ustavili pri bobrih. Bobrih? Več v posnetku!
Lokalni čas smo tokrat naravnali na Obalo
Na svetovni dan hoje nas je v Lokalnem času Tjaša Škamperle odpeljala na potep s tremi glavnimi postajami.
Najprej na pokopališče školjk v Ankaranu. To je sipina tik ob koprskem pristanišču, ki je nastala zaradi poglavljanja morskega dna v bližnji Luki. Tam je mogoče najti več kot 200 različnih vrst školjk in polžev. A to ni edino pokopališče školjk, poleti se je namreč zgodil množičen pogin leščurjev in res veliko lupin je naplavilo na obalo. O tem, kakšna bo zdaj njihovo usoda pa z ribiškim inšpektorjem Robertom Smojetom.
Ribiška inšpekcija je pooblaščena za izvajanje nadzora, ker gre za zavarovano vrsto. Kontroliramo, da se iz narave ne jemljejo zavarovane vrste, žive in nežive. Pri leščurju se ne sme niti lupina odnesti s kraja najdbe. Ohišje mora ostati tam, kjer je.
Z radijskim mikrofonom smo ujeli tudi gostovanje več kot 200 različnih vrst rastlin, predvsem sredozemskih, ki so iz Ljubljane pripotovale na Obalo. Botanični vrt Univerze v LJubljani je to jesen namreč ostal brez rastlinjaka. Zato se je Biotehniška fakulteta dogovorila z Marjetico Koper, da lahko tam sprejmejo več kot 200 rastlin, predvsem sredozemskih. Ravno med urejanjem začasnega doma v Kopru je Tjaša Škamperle pred radijski mikrofon povabila prof. dr. Jožeta Bavcona.
To so sredozemske rastline iz različnih koncev sveta. Nekatere so tukaj dejansko zunaj, druge ne, ker ne gre za pravo sredozemsko klimo, smo namreč obdani z gorami. A to primorsko sonce bo omogočilo, da te rastline preživijo. Slabo pa je, ker smo za selitev te rastline dali v tovornjake in vožnja je denimo za kaktuse, ki imajo plitke korenine, ni najboljše. Nekatere rastline so zelo stare, od leta 1955, ko imamo rastlinjak. Vsako leto tako premikanje ne bo dobro. To je začasna rešitev in upam, da bo do drugega leta res zgrajen nov rastlinjak.
Ob koncu pa smo se ustavili še pri bobrih in se spomnili na Rižanski zbor. Bobri so prazparav predel ob izviru reke Rižane, ki je dobil ime seveda po bobrih, pred desetletji je bilo teh glodalcev tam veliko, nato so izumrli, ime tega dela pa je ostalo. To je bil v Istri nekdaj zelo poznan prostor za zabave, tudi koncerte- pri bobrih se je dogajalo. Potem je zgodil stečaj, nazadnje je bil kompleks v lasti Term Čatež, ki so ga letos prodale koprskemu podjetniku Valterju Krmacu. Zdaj "bobre" obnavlja, in v ospredje postavlja zgodovinski dogodek, ki se je zgodil v tamkajšnji okolici - to je Rižanski zbor v devetem stoletju.
Ta motiv Rižanskega zbora moramo obvezno predstaviti ljudem. premalo ga poznajo. Delna arhitektura bo postavljena v srednji vek oz. v čas Karla Velikega. Jedilnica bo spomin oz. poklon dogodku leta 804. A da bi povsem obstali v srednjem veku, ne gre. Ne bomo imeli ognjišča. Kuhinja bo zelo inovativna in tehnološko napredna.
