Aktualna tema

Krepitev zdravstvenega sistema v Italiji

Italija je v preteklih mesecih občutno okrepila svoje zdravstvene kapacitete ter sprožila obsežen program novega zaposlovanja

MED20200713_GIL0188
foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

Kakšne so izboljšave? Začnimo v desetmilijonski Lombardiji, ki je v zadnjih dvajsetih letih stavila na odličnost tudi v zdravstvu, a po poti privatizacije, ta pa je bila usmerjena zlasti v krepitev bolnišničnega zdravstva, sistem pa je zanemaril teritorialno prisotnost splošnih zdravnikov in pediatrov ter krajevnih ambulant. Tamkajšnji novinarski kolegi anekdotično pravijo, da so Milančani, denimo, že ob prehladu raje kot k osebnemu zdravniku zavili na urgenco.

Ni čudno, da je lombardski odziv na epidemijo še naprej osredotočen na bolnišnice. Sredi oktobra je dežela razpolagala s 1550 mesti v posebnih covidnih oddelkih osemnajstih bolnišnic. Dva tedna pozneje je bilo prostora premalo: še tristo postelj so pridobili na različnih pnevmoloških oddelkih, toda po uradnih podatkih potrebuje bolnišnično oskrbo v Lombardiji približno 3400 bolnikov s covidom. Okrepili so tudi oddelke intenzivne nege: sredi meseca jih je bilo 150, zdaj jih je na voljo še dvesto več, saj so znova aktivirali spomladi postavljeno bolnišnico v hali milanskega sejmišča in poljsko bolnišnico v Bergamu. Kljub izrednim zaposlitvam preteklih mesecev in prerazporejanju pa osebja ni dovolj: dežela Lombardija išče novih 2000 zdravnikov in medicinskih sester.

Mikroprimer spomladi najbolj prizadete pokrajine okoli Bergama. Raziskovalni novinar lokalnega časopisa Eco di Bergamo Isaia Invernizzi takole opisuje kadrovsko krizo v svoji okolici:

"Številni splošni zdravniki iz bergamske pokrajine so se v prvi polovici letošnjega leta upokojili. Gre za petdeset od skupaj 650 zdravnikov. Do konca leta se bo število novoupokojenih povečalo na 100."

Z njim se strinja znanstveni direktor Nacionalnega inštituta za infekcijske bolezni v Rimu Giuseppe Ippolito:

"Zavedati se morate, da je povprečna starost italijanskih zdravnikov zelo visoka, veliko starejših zdravnikov pa pomeni tudi veliko ljudi v rizični skupini."

Italijansko javno zdravstvo je v začetku letošnjega leta zaposlovalo za 6 odstotkov manj ljudi kot pred desetletjem proračunskih rezov: skupaj jih je bilo 650 tisoč. Nato se je začel živčni preobrat. Ippolito dodaja:

"V Italiji kritično primanjkuje zdravnikov, saj je politika v zadnjih letih znižala število mest na medicinskih fakultetah."

Domenico Arcuri, izredni vladni komisar za boj proti epidemiji, poudarja:

"Doslej smo v zdravstvu na novo zaposlili že 33.000 ljudi. Trudimo se, da bi jih zaposlili še več."

In res: sanitarne uprave dvajsetih italijanskih dežel tako rekoč dnevno objavljajo nove razpise.