KiKs

»Ustvarjanje knjižnega jezika je resnično radikalno kulturno dejanje«

Pozorno lektorjevo oko bi v prvih dveh slovenskih knjigah Abecedniku in Katekizmu opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes.

Katekizem
foto: Prvi

470 let je od tega, kar smo Slovenci dobili prvi dve slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem. Čeprav imata versko vsebino, pa je v središču pozornosti tudi jezik.

"Katekizem je seveda prva knjiga v slovenščini. S tem, ko je to postala prva knjiga, se je do neke mere jezik kodificiral. To pomeni, da se postavljajo pravila. V katekizmu se pravila ne postavljajo eksplicitno, ampak implicitno – ko to bereš, vidiš, kako bi bilo dobro pisati v slovenščini. Ustvarjanje knjižnega jezika je resnično radikalno kulturno dejanje," razlaga dr. Aleksander Bjelčevič, predavatelj starejše slovenske književnosti na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Pred Primožem Trubarjem se je slovenščina le občasno zapisovala, on pa je ustvaril nekakšen visok knjižni jezik. Uporabljal je številne retorične figure – ni pa bil čisto povsod dosleden. Pozorno lektorjevo oko bi opazilo tudi takšne napake, kot jih v jeziku delamo še danes. Ko je dr. Kozma Ahačič, strokovnjak za zgodovino jezikoslovja in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, skupaj s sodelavci Trubarjevi knjigi leta 2008 prestavil v sodobno slovenščino, je opazil sledeče:

"Tako Trubar kot Dalmatin sta polna napak, kot so dve mize, ampak uporabljata tudi dve mizi, skratka, to je samo dokaz, da je v določenih sklonih dvojina že od nekdaj v slovenščini šibka. Zagotovo bi ga lektorirali pri t. i. zanikanem rodilniku: podobno, kot se motimo še danes in rečemo ne vidim mizo, se je tudi Trubar »motil« in večkrat kljub zanikanju uporabljal tožilnik, seveda pa je uporabljal tudi rodilnik ne vidim mize. To so takšne napake, ki se v govorjenem jeziku pojavljajo še danes in so posledica tega, da v vsakdanjem neknjižnem pogovornem jeziku takšne oblike funkcionirajo popolnoma naravno."

Katekizem in Abecednik pa sogovorca še danes močno priporočata v branje: »Ker nas poučita, kako se jezik spreminja skozi stoletja in kako hkrati mnogi jezikovni problemi ostajajo popolnoma enaki,« pravi dr. Kozma Ahačič.